Pogovor s plesalko Tadejo Erzin Potočnik, ki je ustanovila prvi plesni studio, specializiran za ples amaterjev s profesionalci.
Tadeja, pozdravljena na Paradinem portalu, in kar takoj na začetku povejva, da bova predstavili unikum na slovenskih plesni sceni, in sicer ProAm studio 369. Za kakšen studio gre in zakaj je nastal?
ProAm studio 369 je prvi plesni center v Sloveniji, ki je predvsem namenjen plesu amaterja s profesionalcem, kar pomeni, da ne potrebujete plesnega partnerja, če se želite bolj ali manj intenzivno posvetiti plesu v paru. Za učenje in preplesovanje so vam na voljo profesionalni plesalci različnih stopenj, ki poskrbijo za to, da na prijeten način razgibate svoje telo, utrjujete svoj um in obenem poskrbite tudi za svojo dušo. Sama se ukvarjam s tem načinom plesa že šesto leto in me je popolnoma prevzel, saj se celostni razvoj skozi ples nikoli ne konča. Tako sem se odločila, da to radostno izkušnjo ob pomoči strokovnjakov delim tudi z drugimi.
Ustanovila si ga skupaj z Damirjem Halužanom in Majo Geršak. Kako si ju prepričala, da sta šla s tabo v poslovno sodelovanje? Ali je bilo obratno?
Pravzaprav ni bilo nobenega prepričevanja. ProAm način plesa v Sloveniji je zelo razdrobljen in pravzaprav nima svojega ‘doma’. Izvaja se v plesnih šolah in klubih med tekmovalci in člani družabnih plesov. Tako je bila moja zamisel o ustanovitvi centra, ki bi se ukvarjal predvsem s ProAm načinom in njemu podpornimi dejavnostmi, z vseh strani sprejeta z navdušenjem. Damirja in Majo pa poznam precej dobro tudi s pedagoškega vidika in ju izjemno cenim, zato se je sodelovanje zdelo naravna izbira.
Ekipa, ki bo poučevala oz. plesala, združuje vso smetano slovenskega profesionalnega tekmovalnega plesa na področju latina in standarda. Kako ste zbrali ekipo?
Naše vodilo je bilo, da je edino merilo strokovnost, tako plesna kot tudi pedagoška, ter smisel za timsko delo in na podlagi tega smo opravili razgovore in prav vsi so bili navdušeni nad zamislijo.
Večina jih ima kar precej prakse s plesanjem v paru, ki ga sestavlja profesionalec in amater. Kako se bodo slovenski zainteresirani odločili za ta korak in opravili s predsodki? V tujini je to že praksa od nekdaj, prednjačita Vzhod in Amerika, kajne?
V tujini praksa plesanja ProAm skokovito narašča, saj so ga v zadnjih nekaj letih uvrstili celo na tradiciji zapisano tekmovanje v Blackpoolu, kjer je v samo dveh letih doživel neverjeten razcvet. Vendar ima tudi plesanje ProAm na različnih delih sveta svoje zakonitosti: na Vzhodu, kjer je izredno priljubljeno, plešejo v prvi vrsti družabno, ob popoldanskem čaju ali banketni večerji pokažejo svoje naučeno znanje kar tako ob preplesavanju ali morda odplešejo kakšen šov.
Ameriški sistem je podrejen nepreglednim množicam: tekmujejo lahko tudi vsak teden, zbirajo točke in se skozi to počasi uvrščajo v višje kategorije. Rusko plesanje je kot vsak šport pri njih izrazito ostro tekmovalno. Vse je usmerjeno h končni morebitni zmagi. Po Evropi je situacija različna: Italijani zelo radi plešejo precej družabno, vendar tudi tekmujejo, Nemci pa se po drugi strani težko odločijo za tovrstne javne nastope. In tako je bilo seveda ta način plesanja potrebno skrbno prilagoditi Sloveniji: prepričana sem, da se bodo ravno iz tega razloga slovenski zainteresirani z veseljem odločili za sodelovanje, saj jim ponujamo deset unikatnih programov, kjer prav gotovo lahko vsakdo najde nekaj zase in morda sčasoma preide na drug, zahtevnejši program.
Predvidevam, da je več interesa med ženskami kot moškimi med amaterji, ali se motim?
Zaenkrat žal res, vendar že imamo tudi povpraševanja s strani moških amaterjev.
Koliko pa se način učenja razlikuje od tistega klasičnega, ko tekmuje profesionalni par?
Predvsem je najpomembnejša razlika v tem, da je moj soplesalec tudi moj trener in seveda odličen plesalec. To pomeni, da se naučim pravilnih korakov in gibanja ob glasbi veliko hitreje in s tem tudi hitreje lahko začnem uživati v plesu. Ker me počasi tudi dobro spozna, lahko temu prilagodi tempo napredka in motivacijo, kar je izredno pomembno za vztrajanje pri tej obliki gibanja. Veselje in užitek pa ostaneta tudi v dneh, ko je napredek iz kateregakoli razloga počasnejši, saj v takih dneh lahko ostane le radost ob preplesovanju z odličnim plesalcem.
Plešeš z Damirjem Halužanom, s katerim tudi tekmujeta v kategoriji ProAm latin. Je to želja, motivacija ali kaj tretjega?
Udeležba na tekmi je bila zame logična posledica redne plesne dejavnosti. Ko sem prerasla začetno ubadanje s koraki in bolj ali manj tekoče odplesala koreografije, so se priprave na tekmovanje zazdele dobrodošla motivacija za nadaljnje delo. To je imelo v nadaljevanju izredno pozitiven vpliv na proces učenja, saj je obdobje pred tekmo zelo intenzivno in vedno takrat pridobim največ, tako v smislu tehnično gibalnega napredka kot tudi pomnjenja, predvsem pa se moram tu dotakniti čustvene komponente, saj je ravno na tekmi (ali tik pred) treba obračunati z nekaterimi upornimi blokadami in zastaranimi vzorci. Vedno znova in znova.
Pred časom je bilo organizirano tudi prvo tekmovanje pri nas in predvidevam, da je v načrtu še kakšno v prihodnje?
Res je. Prvo tekmovanje pri nas na Bledu je bilo tudi povod, da sem se sama začela udeleževati tekmovanj, takrat še s prejšnjim soplesalcem in trenerjem Matejem Krajcarjem. Tekma je bila blizu, organizatorji srčni, lokacija prekrasna, tako da res ni bilo razloga, da se je ne bi udeležila. In res je bil to prekrasen dogodek. Sproščen in intimen, pa vendar profesionalen, strokoven in uglajen, na najvišji ravni, s šovi najboljših slovenskih plesalcev. Upam, da se ponovi.
Svoj plesni prostor ste našli v ljubljanski Župančičevi jami, ki kar postaja nekakšno plesno dogajališče. Se strinjaš? Kaj vse bo na vašem plesnem meniju in zakaj se vam pridružiti?
V Župančičevi jami domuje res kar nekaj plesnih centrov, verjetno zaradi prijetnih, malo posebnih dvoranic, kakršna je tudi naša. Naš plesni meni, kot rečeno, ponuja deset programov, v katerih se lahko razgibate na različne načine s profesionalnimi plesalci različnih kategorij. Tudi intenzivnost in trajanje obiskov lahko izbirate sami. Poleg plesa v paru pa ponujamo tudi line up programe, torej solo ples v vrsti ali skupini, ki pa bo sestavljen tako, da se ga lahko udeležite le kot način gibanja ali pa kot tehnično vajo za posamezni latinskoameriški ples, če plešete ProAm ali družabno v paru. Te plese bodo vodile mojstrice slovenskega plesa: Maja Geršak, Jagoda Batagelj in Anna Mashchyts, kar je že samo po sebi zagotovilo, da bodo vaje strokovne, dodelane in seveda energetsko nabite, saj sta ravno pri line up programih tako vzdušje kot motivacija odvisna od vodje. Seveda so vabljeni tudi moški. Ravno to pa je tudi razlog, zakaj se nam pridružiti: vsi naši sodelavci so, kot si že omenila, najboljši slovenski plesalci, nekateri tudi v svetovnem merilu, prav tako pa tudi izredno predani in srčni trenerji. Sama pa se jim s pogovori pridružujem pri ustvarjanju prijetnega vzdušja v smislu sodelovanja učencev in učiteljev, kar naj posledično pripelje do dobrega počutja vseh sodelujočih. Za to poskrbi nenazadnje tudi prostor, ki smo ga uredili malo drugače, bolj domače, da lahko po vadbi ali prej tudi malo posedite in si privoščite pijačo ali prigrizek.
Živimo v materialnem svetu, pa nam zaupaj še finančno plat plesanja pri vas. Bo dostopna?
Ja, tudi finančna plat ProAm plesanja je bila postavka, ki jo je bilo treba temeljito prilagoditi slovenskemu prostoru, saj so honorarji ProAm trenerjev v svetu (zlasti tako kakovostnih in priznanih, kot jih imamo mi) lahko vrtoglavo visoki. Tako v našem sistemu paketov ponujamo trenerje in soplesalce različnih kategorij, ki se dopolnjujejo, in je tako paket tudi finančno dostopnejši, kljub temu pa lahko zagotovimo primeren napredek, saj trenerji in soplesalci sodelujejo pri učnem procesu. Ponujamo tudi popuste na pakete in trenutno tudi promocijski popust, tako da mislim, da bodo naše dejavnosti dostopne tudi v našem prostoru.
Povejva tudi, da imaš dva otroka, ki si ju nekako vpela v plesni studio, in seveda tudi moža. Razbijva še ta tabu o ljubosumnosti, o tem, da lahko plešeta v paru samo dva, ki sta povezana tudi na čustvenem področju.
No, mislim, da je ta tabu temeljito razbit predvsem na tekmovalnem področju, saj vemo, da marsikateri najboljši par v svetovnem merilu ni bil zasebno povezan. Morda je res malo drugače pri družabni obliki plesa, vendar je moja izkušnja plesa povezana z ljubeznijo do giba samega, plesanja, občutenja lastnega telesa in emocij pri gibanju. Temu vsemu pa gibanje v paru doda neko žlahtnost, saj gre za komunikacijo dveh živih bitij, ki je vedno zanimiva, saj zahteva poslušanje, odgovore in prilagajanja, in to vse hipno, v trenutku, kar velikokrat zbudi tudi močno intuicijo. Zaljubljeni pa smo pravzaprav v ples.
Tvoj soplesalec se je pravkar vrnil z velikega tekmovanja v Blackpoolu in s soplesalko Anno sta si priplesala tretje mesto v članski kategoriji latin, v kateri sta zmagala Prašnikar & Averkijeva. Najbrž si ponosna in mogoče kanček žalostna, da nista plesala tudi vidva, ali pač ne?
Predvsem sem brezmejno vesela, da je bil njun, malce drugačen in vendar popoln način plesa tudi s strani sodnikov uvrščen med najboljše na svetu na tej prestižni prireditvi, saj sta si res zaslužila. Seveda se tudi sama spogledujem z udeležbo na blackpoolskem festivalu (kot verjetno vsak plesalec, ki tekmuje), vendar sem letos, že precej preden so potrdili avgustovski termin tekme (ki je navadno maja), opustila misel na sodelovanje, saj smo postavljali Studio in je bilo od prve zamisli februarja do prve učenke avgusta toliko opravil, da nikakor ne bi bilo smiselno v to vrvenje umestiti še mojih (poleg Damirjevih) priprav na Blackpool. Prav gotovo pa mi ne uide. V zvezi z letošnjim Blackpoolom pa bi mogoče samo omenila, da imamo to srečo, da imamo vse letošnje slovenske medaliste v našem ožjem ali širšem timu: poleg Damirja je tu še že omenjeni Klemen Prašnikar in tudi Domen Krapež.
Povejva še nekaj o tebi kot neplesalki. Si odvetnica, ki veliko prostega časa namenja plesu, je tako?
Reciva praktično ves prosti čas.
Kako gresta skupaj odvetništvo in ples?
Zelo veliko odvetnikov ima umetniško žilico, imamo kar nekaj pisateljev, glasbenikov, jogistov pa tudi resnih športnikov: tekačev, tenisačev, kolesarjev in moj način plesa je tu nekje vmes. Dejstvo pa je, da kadar nekaj počneš s srcem, se vse poklopi.
Naštej tri predmete, brez katerih ne greš nikamor − ne na plesni trening ne na obravnavo na sodišče..
Moji trije malo bolj sofisticirani: oblaček dišave (ostanek poklica stevardese v mladosti), glos ali šminka in pozitivni vibe. Seveda pa so še trije banalni: ključi, robec in telefon – tu vidiš morda povezavo med plesom in odvetništvom.
Po čem si prepoznavna, kako vedo vsi, aha, to je pa naša Tadeja? Mogoče po lila barvi?
Ja, bi rekla, hči mi pravi kraljica vijolične.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Vse je za nekaj dobro.
Plesati pa je?
Čisti užitek!
Hvala in želim uspešen štart ProAm studia!
Najlepša hvala!!
