Na plesne užitke po lastni izbiri!

Nanine pesmi si boste lahko ogledali oktobra na odru Gallusove dvorane. (Foto: Miran Walthutter)

Drugi teden letošnjega septembra so zaznamovale novinarske konference in tekoče predstavitve novih projektov prihajajoče plesno-gledališke sezone 2021/22.

Kot prva se je predstavila v Stekleni dvorani Cankarjevega doma (CD) Lili Novy Gibanica, bienale slovenske sodobne plesne umetnosti, ki je tik pred vrati (15. 9.18. 9.), ponudila pa izbrani pregled zadnjih dveh let tega uprizoritvenega področja. Letošnja Gibanica je jubilejna, saj gre za njeno deseto edicijo, ki jo od leta 2011 vodi Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS), prva izvedba organizirana leta 2003.

Odvečni (foto: Andrej Lamut)

Član UO DSPS Rok Vevar je v svojem uvodnem govoru dejal, da letošnja Gibanica ni le jubilejna, je praznik za slovenski sodobni ples, saj bo program kljub vsem težavam stekel v živo. Sodobni ples je v teh desetih letih Gibanice preživel kar nekaj težkih pretresov, v tem zadnjem letu in pol pa še kovid epidemijo, ki je bila tudi vzrok, da se letošnja Gibanica prestavi v septembrski čas, zato so bili podaljšani tudi roki za prijavo. “Moramo biti ponosni na festival plesa Gibanica, je skupni dosežek združenih moči, dela in energije, ki jo lahko daje le ustvarjalnost. Ljudje, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s sodobnim plesom, se eksistencialno ukvarjajo s plesom, ne pa zato, da bi napredovali ali pač obogateli,” je še dodal Vevar.

Song (foto: Urška Boljkovac)


Trije selektorji: Zala Dobovšek, Bettina Masuch in Benjamin Perchet so po besedah Zale Dobovšek delovali usklajeno, tudi se medsebojno povezovali, sama pa se je dodatno angažirala in skušala v živo slediti predstavam teh dveh let. Znano je, da se projekti prijavljajo s posnetki, kar predstavlja težave pri izbiri, sicer tudi že tolikokrat poudarjene. Izbor je temeljil na ustvarjalnosti, edinstvenosti in drznosti izbranih umetnic in umetnikov v Sloveniji in “ob pogledu skozi prizmo raznolikosti v smislu kulture, spola, starosti in sloga”. Od blizu in daleč je prispelo 55 prijav sodobnih plesnih in performativnih projektov, izbranih pa osem projektov v Glavni program: Odvečni (EN-KNAP Group); Sine (Nataša Živković); Neodpovedan let (AlienExpress); Fent Cua/Medtem ko smo čakali (Joanna Serra Forasté, Urša Sekirnik, Carlota Grau Bages); Predmetenje (Jan Rozman); Jata izkušenih ptic (Ajda Tomazin); Song (Mala Kline); Izumitelj na zemlji (Bara Kolenc) in Ni mogoče čakati zaman (Leja Jurišić, Miklavž Komelj); predstava, ki se je neposredno uvrstila v tekmovalni program ob prvi nagradi Leje Jurišič na 9. Gibanici, skupaj v duetu z Markom Mandičem.

Ni mogoče čakati zaman (foto: Matija Lukič)

Ob glavnem programu so predstavili še tri pogovorna omizja: Nacionalne plesne platforme supermarketi ali stičišča, po pripravah ter izboru mednarodnih predstavnikov nacionalnih platform: Mojce Kasjak in Dragane Alfirević; Gibalnica, pogled v prihodnost, diskurz Dejan Srhoj, predsednik DSPS; Slovenski sodobni plesni včeraj, danes, juri, pogovor s koreografi in avtorji izbranih predstav, moderatorja pa Pia Brezavšček in Rok Bozovičar.
Mojca Zupanič, izvršna producentka Gibanice, je spregovorila o povezovanju Gibanice s tovrstno mednarodno sceno, prva projektna realizacija mednarodnega povezovanja pa letošnji projekt Medtem ko smo čakali.

Marko Mlačnik (foto: Luka Kaše)

Otvoritveni dogodek Gibanice, Početi objem, poteka ob podelitvi nagrad DSPS: Ksenija Hribar: umetniško vodstvo Kaja Lorenci. Prejemnik nagrade za življenjsko delo 2021 na področju sodobnega plesa je Marko Mlačnik, igralec, plesalec in koreograf, ki je svojo plesno pot začel v Studiu za svobodni ples, nato sodeloval s Ksenijo Hribar in z večino svojih plesno-koreografskih kolegov iz Plesnega Teatra Ljubljana. Je ključni sodelavec Dragana Živadinova, v svojem matičnem Slovenskem mladinskem gledališču pa sooblikuje enciklopedična dela. Kot avtor je podpisan zgolj pod peščico koreografskih in plesno-gledaliških projektov, vendar je v novejši zgodovini sodobnih scenskih umetnosti na Slovenskem s svojim koreografskim in plesnim umetniškim delom verjetno najznamenitejši avtor v senci, je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade. Ob zaključku festivala pa se podelita še dve nagradi Gibanice, po izboru občinstva in strokovne komisije.

Tiskovna konferenca Cankarjevega doma

Predstavitev sezone 2021/22 Cankarjevega doma je bila pod vodstvom direktorice Uršule Cetinski organizirana 8. 9. v Stekleni dvorani Lili Novy. V svojem nagovoru novinarjem je direktorica Cetinski dejala, da CD kljub znani virusni restrikciji, ki je nepričakovano ohromila sezono 2020/21, ko so imeli le 66 aktivnih dni, pa njihov kulturni hram ni imel izgube. Bil pa je to čas, kot je dejala, v katerem jim je uspelo seznaniti se z novimi digitalnimi tehnologijami, tako da so tokrat povsem pripravljeni na izvedbo sezone 2021/22, tudi so pripravil načrta A, B in celo D. Docela so programi izvedbeno zagotovljeni vse do marca 2022, do konca sezone pa za zdaj še okvirno, ko je virusna slika kovida kar neznanka tega časa. Dejala je, da so njihovi abonmaji (Zlati, Srebrni, Glasba sveta, Veličastnih 7, tudi otroški in mladinski cikli) tako žlahtni kot nikoli doslej: “Mogoče tudi zato, ker po vsem tem zastoju toliko bolj cenimo naša odrska potovanja. Tako bomo prvič v Sloveniji prisluhnili Berlinski filharmoniji, o čemer že dolgo sanjamo, tudi bomo skupaj brali Dostojevskega, Jurčiča in Jančarja.” In njihova pregledna programska knjižica nosi naslov Brez kovčkov po svetu. Direktorica Cetinski je navdušeno napovedala, da bo Gallusova dvorana po treh desetletjih dobila novo ozvočenje, umetniki pa prenovljene garderobe.

Predmetenje (foto: Nada Žgank)

Čemu pa bomo v programu našega največjega kulturnega hrama lahko sledili s področja plesne umetnosti? Že takoj 16. 9. bodo v Klubu CD ob 10.30 aktivirana tri okrogla omizja 10. Gibanice, in to v treh zaporednih terminih od 16. do 18. 9. V Linhartovi dvorani CD pa stečejo še trije projekti tega gibkega festivala: Predmetenje 17. 9. ob 17.uri, ob 20. Ni mogoče čakati zaman, v soboto, 18. 9., ob 17. uri pa še Song.

Nanine pesmi (foto: Miran Walthutter)

Ljubljanska premiera koncertno-baletnega projekta Fran Milčinski Ježek Nanine pesmi v režiji in koreografiji Valentine Turcu bo na sporedu v Gallusovi dvorani 3. 10. V ponedeljek, 18. 10., ob 19. uri se na odru Gallusove dvorane začne abonma Veličastnih 7 z večmedijskim spektaklom, sodobno opero Sylvia o ameriški pisateljici in pesnici Sylvii Plath skozi perspektivo pogleda šestih slavnih protagonistov, v režiji in koreografiji belgijskega mlajšega umetnika, ‘čudežnega dečka’, kot imenujejo Fabricea Murgia.
Naslednje gostovanje tega cikla sledi 20. 11. v izvedbi Dance Factory Johannesburg in v koreografiji znane južnoafriške koreografinje Dade Masilo v naslovu Žrtvovanje, ko se avtorica sprašuje, kaj žrtvujemo v vsakdanjem življenju. Tudi se poglabljala v raziskovanje minimalizma in prvinskosti plesa južnoameriškega ljudstva Tsvana, navdih pa dobila v Pomladnem obredju Igorja Stravinskega.
Ob koncu leta sledijo kar štiri uprizoritve na velikem odru CD v času od 28.do 31. 12.: Jelen v žarometih skupine Cirque Le Roux, v predstavi nizanja karizmatičnih in komičnih likov z vrhunskimi cirkuškimi točkami; kjer se spregovori tudi o toplih medčloveških odnosih in je obenem tudi hommage filmski umetnosti ter sodobnemu cirkusu.
Ja, Bi Flamenko tudi načrtujejo s predstavo Začarana ljubezen Manuela De Fale v izvedbi največje zvezde sodobnega flamenka Israela Galvána in Batsheva Dance Company, Ciganske partiture v dveh dejanjih in dveh prizorih, na sporedu pa v Linhartovi dvorani 1. 3. 2022 ob 19. uri.
Poslednja plesna poslastica tega cikla bo May B legendarne francoske koreografinje Maguy Marin, ki jo je navdihnil citat iz dela Konec igre Samuela Becketta: “Končno, končano, skoraj končano, skoraj mora biti končano,” ki jo oznanjajo za brutalno lepo in neuničljivo klasiko iz davnega leta 1981.
V tem abonmajskem programu se obeta še ljubljanska premiera predstave Draga Jančarja To noč sem jo videl v režiji in dramatizaciji Janeza Pipana, ki bo na sporedu 29. 1. 2022, nastala pa v koprodukciji SNG Maribor, Cankarjevega doma, Burghtheatr a(Avstrija), Jugoslavenskega dramskega pozorišta (Srbija).

Otvoritvena predstava ekipe SNG Opere in baleta Ljubljana (foto: Darja Štravs Tisu)

In je 10. 9. ob 13. uri pred Opero Ljubljana sledila predstavitev umetniškega programa in abonmajev SNG Opera in balet Ljubljana, torej opernega, ki ga je predstavil umetniški direktor opere Marko Hribernik, in baletnega ob domišljeni predstavitvi umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle po pozdravnem nagovoru ter napovedi izjemno barvite in intenzivne sezone 2021 ravnatelja ter prvega moža te glasbeno-baletne in operne hiše Staša Ravterja; ob letošnji desetletnici prenove Opere, ki se je le končala leta 2011 (torej istega leta, kot je osnovan in postavljen Center sodobnih umetnosti na Zaloški cesti v Ljubljani). Novinarsko konferenco so oplemenitili s solističnimi arijami v odličnosti izvedb na prostem Elene Dobravec in Ivana Arnška.

Renato Zanella kot chef


Renato Zanella je letošnji program SNG Baleta Ljubljana predstavil kot najatraktivnejši jedilni meni po vzoru, kot je dejal, slavnega Gerorga Balanchina, ki ga časti, tudi ima njegovo sliko v svoji sobi. Tako kot je Balanchine rad kuhal, tudi Zanella to z veseljem počne. In si je nadel kuharski predpasnik pred napovedjo baletne sezone 2021/22, ki se je začela že s prvo predjedjo Vsi na valček v njegovi koreografiji na odru Gallusove dvorani CD, v koprodukciji med SNG Opera in balet Ljubljana ter Cankarjevim domom, premiera pa 26. 8. Glavna jed nosi naslov Strune, je baletni triptih izvrstnosti, ustvarjalnosti in vizija prihodnosti, kot koreografi pa se podpisujejo; Eno Pec̥i, Jacopo Godani in Leo Mujić. Premiera pa 11. 11. 2021. Glavna jed se nato s predahom nadaljuje v drugem delu sezone, 17. 2., s premiero Romeo in Julija na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva ter v novi različici Renata Zanelle. V posladek je napovedal tri delne uprizoritev, ko se v prvem delu predstavijo plesalci, ki si želijo koreografskih izzivov, v drugem delu pa mladi koreografi sosednjih držav: Hrvaške Madžarske, Avstrije in Italije, ko bo hkrati organiziran tudi simpozij plesnih ustvarjalnosti pri nas, in v tretjem delu posebnost koreografskega ‘kuharja’ Zanelle, ki v ples vključuje tudi gibalno omejene ljudi, saj jim ples daje nove ustvarjalne poglede in možnosti. Sledi tudi večerja na tem sezonskem baletnem jedilniku, ki pa bo pripravljena ob koncu sezone s premierno uprizoritvijo baletne predstave Dunajski večer, ki ga sestavljata Opus 73 in Vsi na valček, tokrat na matičnem odru ljubljanske Opere 7. 4. 2021; obnavljali se bodo tudi jedilniki minule sezone: Balet Gusar, Veliki Gatsby in večni Hrestač-Božična zgodba.
Le brž na plesne užitke po lastni izbiri!