Neža Jelinčič si je priplesala naziv naj plesalka minulega leta po mnenju bralcev in bralk našega portala.
Draga Neža, pozdrav in seveda čestitke za zmago na našem portalu in dobljeni naziv naj plesalke po mnenju naših bralcev za leto 2021. Zate je glasovalo skoraj 18.000 občudovalcev, in nekako sodiš med naše klik rekorderje. Kaj ti pomeni ta naziv?
Živijo! Hvala za čestitke. Ko sem bila prvič nominirana (za naj Cosy plesalko), sem bila zelo presenečena. Nominacije res nisem pričakovala. Za to mi je povedala nekdanja sošolka in soplesalka, ki študira ples v tujini. Veliko prijateljev mi je med obema glasovanjema sporočalo, da glasujejo zame, in bila sem kar malo presenečena in seveda tudi zelo vesela števila ljudi, ki podpira mojo plesno pot.
Če sva že pri nagradah oz. nazivih, kaj prinašajo v tvoj plesni razvoj različne nagrade, ki si jih v svoji kratki karieri dosegla?
Vsaka nagrada in priznanje je potrditev, da nekaj delam dobro. S plesom se ne ukvarjam zaradi nagrad, ampak zato ker se tako najlažje izražam. S plesom rastem in se spoznavam. Sem pa seveda zelo vesela, da tudi drugi prepoznajo moj trud in talent ter me nagradijo s kakšno nagrado.
Pišem kratka kariera, saj se verjetno strinjaš z mano, ker si končala ŠVŠGUGL, zdaj študiraš na pedagoški akademiji in je pred tabo še cela plesna kariera. Se strinjaš in kako doživljaš to obdobje obiskovanja srednje šole?
Svoje plesne kariere ne bi opisala kot kratke, saj je ples del mojega življenja že od četrtega leta. V srednji šoli pa sem res veliko časa namenila plesu, saj sem poleg ur, namenjenih plesu v šoli, ustvarjala tudi v okviru društva KID Plesonoga. V tem obdobju sem se kot plesalka zelo razvila, saj mi je veliko različnih profesorjev ponudilo spoznavanje plesa z različnih zornih kotov. V tem obdobju sem si pridobila veliko plesnega znanja in izkušenj, ki so zelo dobra odskočna deska za plesno ustvarjanje v prihodnosti.
A vendar se nisi odločila tudi za študij plesa?
Po zaključku gimnazije nisem razmišljala o študiju plesa, vsekakor pa nisem nameravala nehati plesati. Za zdaj ne razmišljam o tujini, vendar nikoli ne veš, kam me bo vodila pot.
Kako pa se je sploh ples prikazal v tvojem življenju, je bil to kakšen dogodek, ki te je spodbudil, ogled kakšne predstave ali mama, ki je dejala, da je treba usmeriti energijo?
Tega se spomnim samo po pripovedovanju staršev, saj sem takrat ravno dopolnila štiri leta. Prijateljicam v vrtcu sem se zlagala, da plešem balet. Ko je mojo mami že več mamic vprašalo, kam me vozijo na balet, je bila povsem začudena, saj pravi, da te želje nikoli nisem izrazila. Ko je o mojih izmišljotinah pripovedovala moji babici, jo je ta obtožila, da otroku ne da priložnosti, da počne, kar si želi. Babica mi je rekla, da me bo ona vozila, če me mami noče. Že prihodnji teden me je mami vpisala v baletno društvo, vsa leta pa so me na vaje in nastope vozili tako starši kot babice.
Povezana si s KID Plesonoga in verjetno je šefica Jelena Oleami tista, ki je zaslužna za tvoje plesno udejstvovanje? Kako je potekalo tvoje šolanje do danes?
Svojo plesno pot sem začela v Baletnem društvu Postojna. Moja prva baletna učiteljica je bila Liza Volk, nato kratek čas Sabina Schwenner. Še v okviru baletnega društva je moja mentorica postala Jelena Oleami. Najprej me je učila balet, potem me je seznanila s sodobnim plesom. Ko je ustanovila lastno plesno društvo, KID Plesonoga, je cela skupina plesalk sodobnega plesa s plesom nadaljevala pod njenim mentorstvom. Ob koncu osnovne šole me je Jelena spodbujala in pripravljala na sprejemne izpite na SVŠGUGL, kjer sem nadaljevala plesno izobraževanje, hkrati sem svoj plesni izraz gradila tudi v Plesonogi, kjer tudi po končani gimnaziji še vedno ustvarjam. Jelena je moja mentorica že od otroštva in me spremlja skozi vsa obdobja odraščanja. Na moj plesni in osebnostni razvoj ima velik vpliv. Brez nje vsekakor ne bi bila, kjer sem danes.
Zakaj sodobni ples, kaj te pri njem navdušuje, kako ga dojemaš?
Pri sodobnem plesu mi je najbolj všeč svoboda. Nima predpisanih korakov, gibov ali drže, ki bi me pri izražanju omejevali. Eden mojih najljubših načinov ustvarjanja in izražanja je improvizacija, ker se lahko takrat popolnoma prepustim gibu, ki nastane v danem trenutku. Gibi so povsem moji, vsakič znova me presenetijo. Tak način plesa mi omogoča, da lahko na svoj način spoznavam svet in sebe, obravnavam različne teme, včasih bolj resne, včasih bolj hudomušne. Velikokrat se skozi ples in improvizacijo tudi sprostim in odmislim vsakodnevne skrbi.
Si trdno odločena, da ples postane tvoj poklic, a imaš tudi plan B v rokavu, ker?
Nerada delam načrte za prihodnost. Trenutno na Pedagoški fakulteti v Ljubljani študiram razredni pouk, vsekakor želim, da je tudi v prihodnje moje življenje tesno povezano s plesom. Kam me bo vodila pot, pa bomo še videli.
Kje vidiš svojo perspektivo? So to plesne ali mogoče pedagoške vode ali celo koreografske?
Mislim, da so plesno-pedagoške vode najverjetnejše. Glede na smer študija v tem vidim veliko možnosti. Tako delo me zelo veseli, nekajkrat sem se v tem že preizkusila, ko sem prevzela delo z mlajšo skupino.
Kaj prinaša ples v tvoje življenje?
Ples je zame način življenja, saj skozi ples že od otroštva razvijam svojo ustvarjalnost, pogled na svet, raziskujem samo sebe, gradim samozavest … Poleg tega pa je to zame tudi pomembna oblika druženja. Z mano sta veliko let plesali tudi sestri in ples nas je še bolj povezal.
Kakšna se ti zdi slovenska plesna scena, kako bi jo opisala?
Mislim, da slovenska plesna scena kar dobro sledi sodobnim plesnim tokovom po svetu. V Slovenijo s svojimi predstavami pridejo številni svetovno znani plesalci in koreografi, odvijajo se tudi številni festivali, pa tudi tekmovanja se počasi razvijajo in pridobivajo na veljavi. Zelo so pogosta tudi sodelovanja med slovenskimi in tujimi plesalci/koreografi, ki na sceno pripeljejo zanimive predstave. Zdi se mi, da je tu zelo pomembna tudi plesna gimnazija, ki mladim plesalcem omogoča razvijanje svoje ustvarjalnosti in jim ponudi možnosti za nadaljnje izobraževanje v tujini.
Kakšna so pričakovanja tega leta? Kaj bo kulminacija in zadovoljstvo in izpolnitev načrtov?
Trenutno se pripravljam na tekmovanje Opus 1. Upam, da bo to leto ponudilo več priložnosti za nastope v živo, pripravo plesnih predstav z nekoliko večjim številom gledalcev, ker je odziv občinstva velik del nastopa. Občutka sodelovanja z občinstvom in opazovanja odzivov se prek zaslona ne da prenesti. S sestro sva se prijavili na evropski razpis #DiscoverEU in sva bili izbrani za mesec potovanja z vlakom po Evropi. Mislim, da bo to vrhunec tega leta.
Kdaj je Neža Jelinčič najbolj srečna in zadovoljna?
Kadar se z družino potepam po svetu. Vsake počitnice smo z avtom in šotorom odšli na potovanje po delčku Evrope. To so res nepozabna doživetja.
Kaj pa počneš, kadar ne plešeš, čemu je namenjen prosti čas?
Imam veliko interesov. Rada potujem in zahajam v hribe, še posebej rada plezam in smučam. Rada preberem kakšno knjigo. Zelo rada imam tudi kuharske, še posebej pa slaščičarske izzive.
Je kakšen kraj v tvojem domačem Rakeku, ki je poseben zate? In zakaj?
Živim v najlepšem delčku Slovenije, saj se le nekaj minut stran nahajajo Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Postojnska jama, grad Snežnik. Vsi ti kotički imajo poseben pomen v mojem osebnem in plesnem življenju. Tja rada zahajam po navdih za plesno ustvarjanje. Že kot mala baletka sem imela nastop v Postojnski jami, več zaključnih nastopov smo imeli na prostem pred gradom Snežnik in na Cerkniškem jezeru. V obdobju ‘lockdowna’ smo imeli plesne vaje na prostem in tam tudi snemali plesne filme. Vsi ti kotički me napolnijo z energijo in mi dajo ustvarjalne možnosti, ki jih ne moreš dobiti v dvorani.
Kaj imaš vedno s sabo, ko kam greš? Naštej tri stvari, ki so vedno s tabo v torbi.
PCT, maska in razkužilo. (Smeh)
Kaj je zate ples in zakaj sploh plesati?
Življenja, preden sem začela plesati, se sploh ne spomnim in si ga sploh ne znam predstavljati. Ples je res prepleten z vsem, kar počnem. Plešem tudi doma po hiši: med tem ko pečem palačinke ali krasim torte, po dnevni sobi delam piruete in stoje na vrtu. Ko sem vesela, to pokažem s plesom, ko sem žalostna, pa plešem, da se spravim v dobro voljo.
Kdo si, Neža, in ali že veš, kam si namenjena?
Kdo sem, ugotavljam vsak dan sproti, in vsak dan odkrijem še kaj novega. Kam sem namenjena, še ne vem, saj imam pred sabo še dolgo pot. Življenju prepustim, da me vodi po najrazburljivejši poti z najlepšim razgledom.
Hvala za tvoje misli, zapisane za moj portal, in želim vse dobro.
Hvala za povabilo in še enkrat hvala vsem, ki so glasovali zame.
