Najbolj sem žalostna, kadar odpade trening

Lana, kako bi se v nekaj stavkih predstavila našim bralcem in bralkam? Kakšna oseba in kakšna plesalka si?
Kot oseba sem zelo čustvena (hitro postanem žalostna in prav tako vesela), sem živahna, energična, imam  močno voljo in veliko energije.
Kot plesalka … Zelo sem delavna in nikoli ne rečem, da ne morem več.

Ali lahko izvemo nekaj o tvojih plesnih začetkih. Saj se vse začne na začetku, kajne? Kdo te je navdušil za ples & balet in zakaj ravno to dvoje? Kako vse skupaj usklajuješ še z gimnastiko?
Mislim, da sem skoraj istočasno začela hoditi in plesati. Začelo se je na plesnih uricah v vrtcu in "mini disco" na morju … Nikoli mi ni bilo dovolj. Z gimnastiko pa sem začela bolj … no, da porabim nekaj tiste odvečne energije.
Je bil vzrok za to ogled kakšnega plesnega tekmovanja, plesne predstave?
Tako čisto zares sem se odločila, da bi rada postala plesalka, ko sem na Prešernovem trgu gledala solo nastop Arnike Matko Juvančič. Začelo je deževati, vsi so se razbežali, jaz pa sem jo gledala … in čisto me je prevzela. Kmalu po tistem sem Mirjam Podobnik prosila, če bi lahko tudi jaz plesala solo. In začelo se je …
Naštej, prosim, dosedanje šolanje – tako plesno kot "normalno" šolsko.
Začela sem plesati pri štirih letih v plesni šoli Minimundo pri Tjaši Kogej. Zelo smo se imele lepo. Vendar sem že kmalu začela kazati veliko veselje do baleta. Tako so me vpisali v plesno šolo Kazina na jazz balet k Mirjam Podobnik (kjer plešem še danes) in baletno pripravnico na Konservatorij v Ljubljani. Gimnastiko pa so trenirali že moji bratje (štiri imam) in je to postala že nekako družinska tradicija. Gimnastiko treniram v GD Zelena jama. Potem pa je tukaj še šola (kar mi ostane časa), hodim v četrti razred na OŠ Ketteja in Murna.
Pravijo, da si naravni plesni talent. Se ti tudi tako počutiš in misliš, da je temu tako?
Ja, pravijo tako. Vendar mislim, da tukaj največjo vlogo igrajo moja volja, delavnost in vztrajnost.
Kdo so tvoji dosedanji trenerji in kakšen odnos imaš z njimi?
Najprej je bila Tjaša Kogej (še vedno sva se zelo veseli, ko se srečava na kakšni tekmi, in vesela sem, da še vedno spremlja moje uspehe). Potem Mirjam Podobnik in Mitja Popovski … Ja, pozabila sem povedati, da enkrat tedensko plešem tudi step pri Mitkotu. Z Mirjam se zelo dobro razumeva. Včasih veliko zahteva, ampak mislim, da sva si v tem kar podobni, in potem so tukaj dobri rezultati. In moji baletni učiteljici Živa Žitnik in Nada Zorn Herem. Gimnastiko treniram pri Mojci Mavrič. Rada jo imam in nikoli se ne jezi, ko zaradi plesa včasih manjkam na treningu gimnastike. Ja in na koncu še Slavi Martinovič, kamor hodim na "preplesavanja". Na njenih urah zelo uživam in se tudi veliko naučim. Mislim, da me imajo vsi moji trenerji radi – pravijo, da je veselje delati s "takim otrokom", in jaz imam rada njih.
… z Arniko Matko Juvančič …
So tudi tvoji vzorniki oz. kdo so tvoji vzorniki med trenerji in plesalci?
Ja, spet Arnika. Ona je moja največja vzornica. Nikoli se ne naveličam gledati njenih posnetkov in nastopov. Mislim, da sva si v marsičem podobni …, ta trma, vztrajnost in veselje do plesa. Upam, da bom nekoč tako dobra plesalka, kot je ona.
Udeležuješ pa se tudi tekmovanj. Kaj ti pomenijo tekmovanja? Kako se na njih pripravljaš? Kaj občutiš, ko si na tekmi?
Rada tekmujem. Pred tekmovanjem imamo še več treningov in to je super. Takrat moram sicer izpustiti kakšen trening gimnastike. Ja, nekaj je tudi treme pred tekmovanjem, ampak zdaj sem se že navadila. Dober je občutek, ko si na odru, in dober je občutek tudi potem, ko že odplešeš.
Nam lahko poveš, na katere uvrstitve si najbolj ponosna? Kolikokrat si bila na najvišji stopnički in na katerih tekmovanjih?
Lansko leto sem bila na svetovnem prvenstvu v Riesi z 2Medvedkom Pujem" na četrtem mestu. Bilo je res lepo. Potem smo letos v Pragi na svetovnem prvenstvu zmagale z malo skupino s točko Veliki rop in z veliko skupino smo s točko Piščančji dan bile na tretjem mestu (bronasta, ki se je svetila kot zlata, je rekla naša koreografinja in trenerka Mirjam Podobnik). Bilo je noro!! . Najbolj pa sem seveda ponosna na moj solo nastop in na letošnjo zmago na svetovnem prvenstvu v Pragi v show danceu z mojim "Grdim račkom"… Stati tam na najvišji stopnički, ko igra tvoja himna, še zdaj ne morem verjeti, tega se res ne da opisati.
 
Je Mirjam tista, ki ti kreira tudi solo koreografije? Ali sodeluješ pri ideji in skupaj izbereta temo za točko?
Res je, Mirjam mi pripravlja koreografije. Včasih se malo pogovarjava, kaj bi bilo boljše in mogoče katera glasba mi je bolj všeč. Potem pa Mirjam vse to sestavi in jaz odplešem.
Bosta z novim letom pripravili kakšen nov program? Kakšni so cilji v letu 2015?
Z Mirjam že imava idejo za novo točko. Samo še ne poveva … Moji cilji v letu 2015 so plesati in … plesati.
Kaj pa bi rada v plesu dosegla? Kje se vidiš v prihodnosti?
Rada bi bila plesalka – tako dobra kot Arnika. Ne vem še, kje se vidim v prihodnosti. To je še tako daleč in je težko reči, bom pa sigurno ostala nekje v plesnih vodah.
Imaš mogoče kakšen značilen gib, gibanje, po katerem bi te lahko prepoznali?
Rada plešem. Plešem s srcem in to se na odru vidi.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj najbolj žalosti?
Najbolj me osrečuje, kadar sem dobro pripravljena in res dobro odplešem. Hm, kaj me žalosti? Kadar odpade trening …
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Rada igram tudi tenis, ampak za to najdem čas le na morju, ko sem daleč stran od plesnih dvoran, in vsako leto se ga zelo veselim (čeprav mi na igrišču uide tudi kakšna pirueta). Rada tudi rišem. In odkar ima moj brat psičko – borderko (Hey ji je ime), kar nekaj svojih prostih trenutkov posvetim tudi njej …
Starši so tvoji veliki podporniki, kajne. Kako in v čem se to kaže?
Ja, seveda. Mami in oči me podpirata, vozita me na treninge, veselita se z mano, kadar sem uspešna, in me potolažita, kadar gre kaj narobe …, in tukaj so še moji bratje, ki mirno prenašajo moje piruete v dnevni sobi … hvala vsem.
Kaj te poleg plesa & baleta še zanima?
Rada igram. Tako na odru … Mogoče bom, ko bom velika tudi igralka. Nastopala sem že v predstavah Hrestač in Don Kihot … Res se znam dobro vživeti v vlogo in uživam v tem.
Naštej tri ali pa – če jih imaš – pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, nastopu ali pa tudi kar tako? Brez česa ne greš nikamor?
Ja, moje "bleyerke", uhančki … in vedno veliko energije. Na tekme in nastope pa gre vedno z mano "miška" (prinesla mi jo je zobna miška) in do zdaj me še nikoli ni pustila na cedilu.
Ali je kakšna misel, ki te vodi skozi tvoja mlada leta?
“Hakuna matata …”

View Gallery 11 Photos