Lahko dobiva različne ocene, ljubezni do plesa nama ne more vzeti nihče!

Kako bi se našim bralcem in bralkam, ki bodo prvič brali o vaju, predstavila kot osebi in kot plesalca? Kdo si, Pina Eržen? Kdo si, Jan Hafner? In kam sta namenjena?
Pina: Sem čisto povprečna 14-letna najstnica. Zanima me veliko stvari, rada berem, slikam na platno, gledam filme in če mi čas dopušča, tudi smučam, tečem na smučeh, drsam, rolam, supam, kolesarim. Žal pa mi časa za vse te dejavnosti vedno bolj primanjkuje, saj je poleg šole moja prioriteta ples. Rada spoznavam tudi nove kraje. Ne vem, kam me bo popeljala moja življenjska pot, zaenkrat pa si želim, da bom ob začrtanih smernicah izobraževanja čim dlje časa ostala v plesu, saj me to bogati in v tem res neizmerno uživam.

Pina Eržen in … (foto: Marko Mesec)
Jan: Sem Jan Hafner, učenec 9. razreda OŠ Dob. 6.maja bom star 15 let. Sem plesalec ST/ LA plesov in sem član ŠRKD Diamant. Zase lahko trdim, da sem v zadnjih dveh letih postal zelo močna osebnost in me stvari, ki so me včasih prizadele, ne spravijo več iz tira. Zase menim, da sem prepoznaven po tem, da ko pride čas tekmovanja, pokažem vse, kar znam, z ogromno energije in tekmovalnosti. Jaz vem, kdo sem in kaj si želim. Sledim svojim sanjam!
… Jan Hafner … (foto: Marko Mesec)
Zakaj sta se odločila za treniranje športnega plesa? Ali je to sploh bila odločitev, ali splet naključij, ali kaj drugega?
Pina: Ja, to je prišlo dokaj spontano, ko so mi treningi baleta postajali dolgočasni, čeprav imam zelo rada tudi klasično glasbo. Potem sem preko posnetkov spoznala latinskoameriške in standardne plese in prosila starše, če lahko poiščemo, kje bi lahko to plesala. V okolici Ljubljane je bilo kar težko najti skupinico tako majhnih otrok, ki bi jih to zanimalo. V PK Urška smo našli gospo Metko Mesesnel Bizilj, ki je imela veliko energije za naše razposajeno plesanje. Seveda takrat še nisem vedela, kaj to pomeni … športni ples … koliko treningov, odrekanja prostemu času. Vendar mi ni bilo nikoli žal in zdaj vem, da je bila to prava odločitev, da sem pustila tudi ritmično gimnastiko.
Jan: S plesom sem se začel ukvarjati v prvem razredu OŠ, ko sem začel obiskovati v šoli skupinske plese v organizaciji plesne šole Miki. Ob zaključku šolskega leta smo imeli zaključni nastop v Bernikovi dvorani v Domžalah. Tam so nastopili tudi plesni pari, ko sem jih gledal, kako plešejo, sem bil čisto navdušen nad njimi. To je bilo to, kar sem tudi sam želel postati. Plesalec standardnih in latinskoameriških plesov.
… (foto: Marko Mesec)
Predstavita vajino dosedanje plesno šolanje in seveda tudi "uradno" šolanje?
Pina: V bistvu plešem, že odkar znam hoditi. Verjetno ima pri tem velike zasluge moja mami, saj sva v mojem zgodnjem otroštvu preko igric plesali na različne zvrsti glasbe. V vrtcu, ko sem bila stara tri leta, sem obiskovala plesne urice. (Smeh) Tam sem se naučila polko! dve leti sem spoznavala balet na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Pri sedmih letih pa sem imela že bolj izoblikovane želje. Pot me je popeljala do PK Fredi, kjer sem dobila prvega plesalca. Takrat si tudi moja starša nista mislila, da se bom kdaj ukvarjala s tekmovalnim športom in sta bila kar šokirana, ko je trenerka Tjaša Novak omenila prvo tekmo. Treningi so se množili in moja in plesalčeva želja sta bili na razpotju. Ob menjavi partnerja sem zamenjala tudi klub. S sedanjim plesalcem Janom Hafnerjem sva bila člana PK Urška dve leti. Splet okoliščin naju je odtrgal od dveh dobrih trenerjev, Blaža Pocajta in Nataše Ambrož. Ločitev zame ni bila lahka, je pa bila nujno potrebna. Sedaj je minilo ravno eno leto, odkar sva člana ŠRKD Diamant. Tukaj imava poleg odličnih trenerjev tudi možnost spremljanja trenutno svetovno uspešnih plesalcev. Pleševa v kategoriji mladincev, kar zahteva že precej plesnega znanja in s tem je povezano tudi število treningov. Obiskujem 1. letnik Gimnazije Ledina in zaradi obširnih šolskih obveznosti se večkrat zgodi, da moj teden zaznamujeta le šola in treningi.
… s trenerko Martino Plohl … (foto: Marko Mesec)
Jan: S plesnimi šolanjem sem začel v PK Miki pod vodstvom Matevža Ogorelca in Nine Medja. Vse do septembra 2013, ko sem začel plesati s Pino. Torej nova soplesalka, nov klub, novi trenerji, nov začetek … in PK Urška je bil eden izmed najboljših klubov, zato sem se odločil zanj. V Urški sva trenirala pod vodstvom Zorana Plohla, Martine Plohl, Nataše Ambrož in Blaža Pocajta. Problem je nastal, ko sta Zoran in Martina odšla iz Urške, midva pa nisva želela zamenjati trenerjev za latinskoameriške plese. Tako sva lani marca po DP v latinskoameriških plesih sprejela odločitev, da zapustiva PK Urška in prestopiva v ŠRKD Diamant. Bila je velika odločitev, ker sva s tem zamenjala tudi trenerja za standardne plese. Vendar te odločitve nisem nikoli obžaloval …. Zoran, Martina,Tatjana (Lahvinovič Galčun; op. u.), Aleksej (Galčun; op. u.) so super trenerji, predvsem pa super ljudje. Diamant je moj drugi dom. Drugače pa letos končujem 9. razred OŠ Dob, šolanje bom nadaljeval na Gimnaziji v Domžalah. Po končani gimnaziji si zelo želim študirati medicino.
… s trenerko Tatjano Lahvinovič Galčun …
Kako doživljata vajino skupno kariero glede na to, da sta se odločila za šport, za katerega je značilen subjektiven način sojenja, čeprav se mednarodna plesna zveza bori, da bi način sojenja bil kar najbolj pravičen?
Pina & Jan: Na začetku najine skupne poti sva res zelo napredovala in dosegla lepe uspehe. V kategoriji mlajših mladincev sva postala trikratna državna prvaka v standardnih, latinskoameriških in kombinaciji desetih plesov.  Na splošno lahko rečeva, da sva uspešna, seveda pa so pri vsakemu športu vzponi in padci. Ja, to je lep šport, vendar zaradi subjektivne ocene sodnikov lahko tudi zelo pristranski. Sodniki bi morali spoštovati nepristranskost in korektno oceniti prikazan ples. "Klubsko" sojenje sicer lahko uspe, vendar pa na koncu vedno zmaga ples.
… s trenerjem Zoranom Plohlom …
Kaj si želita doseči v prihodnje doseči in kako?
Pina & Jan: Želiva si doseči čim boljše rezultate na mednarodni ravni in to bova dosegla z veliko treninga. Predvsem želiva še naprej uživati v plesu. Lahko dobiva različne ocene sodnikov, želje in ljubezni do plesa pa nama ne more nihče vzeti. Sicer pa se zavedava, da ples ni vse v življenju, zato imava še vedno v ospredju cilj pridobiti čim višjo izobrazbo. V juniju letos naju čaka svetovno prvenstvo v standardu, decembra pa v latinu in najin cilj je seveda čim višja uvrstitev.
… (foto: Ksenija Ostrelič)
Kaj in kdo vaju pri tem spodbuja in kaj oz. kdo vaju morda ovira?
Pina & Jan: V klubu imava veliko podporo trenerjev in cele ekipe, ki nama vedno stojijo ob strani. Seveda pa ni nič brez lastne želje po uspehu in predanosti športu. Največjo zaslugo, da lahko počneva to, kar naju veseli, pa imajo vsekakor starši. Ponosni so na naju, naju podpirajo in tudi v težkih trenutkih najdejo prave besede, da greva lahko lažje preko ovir. Ne pustiva si kaj dosti, da bi na najine cilje vplivale razne govorice in manipulacije nekaterih ljudi.
Sta dvojec, ki se, če se malo športno izrazim, strmo vzpenja po lestvici plesne prepoznavnosti in kakovosti. Zakaj menita, da sta nekaj posebnega na slovenski plesni sceni, kot rada poudarim?
Pina & Jan: Hvala za kompliment. Morda sva se res strmo povzpela, na kar sva ponosna, vendar to nama še ne pomeni kakega velikega uspeha. V Sloveniji je žal premalo parov, da bi bil to lahko odraz glede na mednarodna merila. Štejejo uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Na slovenski plesni sceni pa sva verjetno zaradi menjave kluba dvignila kar veliko prahu.
Pina, kako bi opisala Jana kot plesalca in kot osebo?
Jan je predan plesu, je vesten, želi si biti uspešen. Z mano je potrpežljiv in velikokrat "požre" kake moje muhe. Je redkobeseden, sicer pa se dobro razumeva in mislim, da se tako v plesu kot tudi osebnostno dopolnjujeva. Njemu nekoliko bolj leži standard, meni pa latin.
Jan, kako bi opisal Pino kot plesalka in osebo?
Pina je kot plesalka in oseba prijazna, odločna, na trenutke sramežljiva in seveda ljubiteljica latinskoameriških plesov.
Na kaj sta v svoji dosedanji karieri najbolj ponosna?
Pina & Jan: Trenutno sva najbolj ponosna na doseženo 10. mesto v latinskoameriških in 8. mesto v standardnih plesih, ki sva ga dosegla to nedeljo na mednarodni tekmi v Cento di Pieve. Plesala sva sproščeno in popolnoma neobremenjeno. Sicer pa sva letos dosegla lep uspeh, ponovila sva naslov državnega prvaka v standardu izpred dveh let, na državnem prvenstvu v latinu pa sva osvojila 2. mesto.
Kaj vaju pri plesu najbolj osrečuje in kaj, če sploh kaj, najbolj žalosti?
Pina: Ples mi pomeni gibanje, izražanje čustev, sproščanje in užitek. Imam veliko energije in ples je tisti, skozi katerega jo lahko izražam. Žal pa je pri tekmovalnem plesu tudi rivalstvo in žalostijo me določene manipulacije, s katerimi želijo nekateri ljudje izraziti prevlado. Plesalci ne bi smeli občutiti sprtosti med nekaterimi trenerji oz. sodniki. Način, kako so naju lani prikrajšali, da se nisva udeležila svetovnega prvenstva v LA, res ni bil na mestu.
Jan: Pri plesu me najbolj osrečuje to, da se lahko skozi ples sprostiš oz. lahko odmisliš vse stvari, ki te težijo v vsakdanjem življenju, najbolj me pa žalosti občutek, ko na tekmovanju veš, da nisi plesal najbolje ali pa nisi dosegel rezultata, ki si si ga zadal.
… Pinin brat Enej s soplesalko Taro Por na letošnjem državnem prvenstvu v latinskoamerških plesih, ko sta postala državna prvaka med pionirji. (Foto: Jernej Rihar)
Pina, za ples si navdušila tudi brata Eneja. Kako to?
O, to je pa luštna zgodbica … Ja, na tekmi me večinoma spremlja cela družina, tudi brat Enej je že od malega spoznaval lepote tega športa. En dan povabi mamico v svojo sobo in ji na uho pove, da si tudi on želi plesati in vpraša, kdaj bo na trening peljala tudi njega. Pomislili smo, da bi bil zanj bolj primeren morda hip-hop, ampak želel si je prav ples v paru. Nihče si ni mislil, da bo on pri tem vztrajal. Zdaj pa je že čisto zastrupljen (po stanovanju hodi s plesnimi koraki) in komaj čaka, da pride dan, ko ima trening. Vesela se zanj in tudi ponosna na njegove uspehe.
Kaj počneta, kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Pina: Kadar ne plešem, se učim. Prostega časa pri vsem treningu in šoli ni ravno veliko. Ob vikendih, kadar ni tekmovanj, pa sem rada z družino in prijatelji. Zelo rada pogledam kakšen dober film in se sprostim s kužkom.
Jan: Kadar ne plešem, se med šolskim letom večinoma učim, saj zaradi treningov nimam veliko časa. Moj prosti čas so treningi. Če pa le najdem čas, igram računalniške igrice, pogledam kakšen dober film ali pa grem ven, v naravo.
Naštejta tri stvari, ki so vedno z vama na treningu ali na nastopu. Brez česa ne gresta nikamor?
Pina: Na vsaki tekmi me spremlja mali plišasti levček, ki sem ga dobila za darilo od najine trenerke Martine Plohl. Jan mi vsakič, ko imam novo standard obleko, podari uhane v enaki barvi in ti so obvezen del na tekmi. Vedno pa so ob meni moji domači, ki me podpirajo in sem jim za to neizmerno hvaležna.
Jan: Z mano na trening gredo vedno plesni čevlji, steklenica vode in plišast medvedek, ki mi ga je dala trenerka Martina Plohl za srečo na najinem prvem državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih leta 2014. Ta medvedek mi prinaša srečo.
Po čem menita, da sta prepoznavna, da okolica, ki vaju pozna, reče, ja, to je pa naša Pina, ja, to je pa naš Jan?
Pina: Ponavadi sem zelo živahna in čustvena. Ljudje pravijo, da tudi na slikah izžarevam veliko energije.
Jan: Hm …
Kateri je vajin življenjski moto?
Pina: "If you can dream it, you can acvhieve it." (Če sanjaš, lahko to tudi dosežeš)
Jan: Da ne bo nič kar samo iz neba padlo.

View Gallery 13 Photos