Jerca Rožnik Novak bo letos del festivala ImPulsTanz in sicer v segmentu Public Moves, ki postaja vse bolj popularen.
Draga Jerca pozdravljena in zelo sem se razveselila novice, da boš letos tudi ti (poleg Gregorja Luštka, Jurija Konjarja in Urše Urbančič) del festivala ImPulsTanz in to v segmentu programa, ki postaja vse bolj popularen in obiskan- Public Moves. Zdajle si že v akciji v Celovcu, ko zaplešeš 8. junija. Kmalu pride na vrsto seveda Dunaj. Kaj zate pomeni biti del tega festivala in kako si se lotila poučevanja na plesnem parketu za vse?
Pozdravljena, Barbra. Zelo sem vesela, da sem letos del ImPulsTanza! Še posebej Public Moves, ki mi je res pri srcu. Mi pomeni veliko, ne samo kot pedagoginji, ampak tudi kot plesalki in ustvarjalki. Gre za enega najvidnejših festivalov sodobnega plesa v Evropi, ki ponuja širok spekter pristopov, praks in pogledov na gibanje. Public Moves je prostor, kjer se gibanje sreča z mestom, z ljudmi, mimoidočimi, z nečim nepredvidljivim in odprtim. Učiti na prostem je zelo posebno in odpira prostor participacije. Ples se pojavi na prostorih, ki niso tako zelo ‘plesni‘, in se s tem nekako pritihotapi v vsakdanjik in ljudi. Tako se ples ljudem res približa. Pristopam z veliko odprtosti in radovednosti.
Naslov tvoje oz. vajine delanice z Anno Possaring je Ples med preteklostjo in sedanjostjo. Kaj to pomeni?
Delavnica izhaja iz najine predstave HEY, HAY! / Zdravo, seno! v produkciji Zavoda Flota in koprodukciji Zavoda Bunker. Raziskujeva telesnost podeželskega dela, ljudske geste, običaje in gibe, ki so izhajali iz potrebe, ne iz estetike. Sprašujeva se, kako danes gledamo nanje. Rooted in Motion: dancing between past and present je povabilo v gibanje, ki je hkrati intimno in skupinsko, izhaja iz izkušenj narave in fizičnega dela ter se prevaja v sodobni ples. Udeleženci raziskujejo težo, teksture, ritme in skupno dinamiko. Gre za gibanje, ki izhaja iz telesa, ki dela, čuti in se spominja. Zdi se mi pomembno, da v času, ko so meje (tako nacionalne kot osebne) vse bolj toge, na novo odkrijemo tisto, kar nas povezuje: gibanje. Prek gibov, povezanih z delom, rituali in prazniki, bomo odkrivali zgodbe, pripadnosti in identitete, ki jih ti gibi nosijo, a jih hkrati lahko tudi presežejo. Gibanje ni nikoli samo gibanje. Nosi zgodovino, pripadnost in izjavo.
Kaj lahko v uri/uri in pol udeleženec odnese od takšnega klasa?
Predvsem občutek, da telo ve več, kot si mislimo. Da gibanje ni rezervirano za ‘plesalce’. Da lahko najdeš stik z drugimi brez besed. In da je gib tudi delo, tudi praksa, tudi sprostitev, tudi igra. Definitivno pa veliko zabave in gibanja na različne ritme.
Odprta scena prinaša tudi gledalce in kot imam dunajske izkušnje tudi oni ob strani gibajo v ritmu glasbe in korakih, ki jih narekujete pedagogi. Kako vznemirljivo je dihati skupaj s plešočo množico?
To je čarobno. Ko začutiš, da nekdo ob robu najprej opazuje, potem pa se začne gibati, si želi biti del, se vpiše v naslednjo delavnico… Veliko ljudi snema, se nasmiha. Občinstvo teh klasov na nek način sodeljuje in doda občutku vključenosti. To pomeni, da se delavnica razširi še malo bolj na široko izven plesnega poda. Lepo je, da ljudi premaknemo, tudi če samo na strani in za sekudno ali dve.
Dunajčani se ne zdijo sramežljivi. Kako pa je s tem v Celovcu? Kaj predvidevaš?
Se mi zdi, da v času ImPulsTanza mesto napolni veliko plesalcev in na sploh ljudi, ki so odprti za umetnost in ples. To veliko pripomore k odptrosti Dunaja na splošno in tudi v tem času. S Celovcem še nimam izkušenj. Bo letos prvič. Vsako mesto ima svojo dinamiko, a mislim, da povsod velja enako: če je pristop odprt in spoštljiv, se ljudje odprejo in se veselijo so-ustvarjanja. Predvidevam, da bo ok in zelo prijetno.
Imaš mogoče idejo, da preneseš to formulo tudi na slovenska tla? Kako meniš se bi odzvali naši plesalci in neplesalci?
Vsekakor. Mislim, da bi bil odziv lep. Morda ne takoj množičen, a zagotovo iskren. Participatorne oblike predstav in ples zunaj gledališč me na sploh zanimajo. Iz izkušnje sola 2gether/a(l)lone (produkcija Plesni Teater Ljubljana) vem, da Slovenci radi sodeljujemo. Najprej malo zadržano, stojimo ob strani, potem pa pademo notri. Vedno več plesnih festivalov po Sloveniji kaže site-specific predstave, dogodke, ki se odvojijo na prostem, ljudje se ustavijo, pogledajo. Potrebujemo več odprtih, vključujočih plesnih prostorov. Tako obliko delavnic na prostem bi lahko počasi začeli izvajati v takih okvirih. Delavnice na prostem bi v Sloveniji lahko predstavili kot odprt, dostopen in vključujoč gibalni dogodek za vse generacije. Z organizacijo brezplačnih delavnic v parkih, na mestnih trgih ali ob kulturnih ustanovah bi lahko mimoidoče spontano pritegnili k sodelovanju. Sodelovanje z lokalnimi festivali, občinami in šolami bi pomagalo doseči širše občinstvo. Takšne delavnice bi lahko sčasoma postale del vsakega plesnega festivala, ki poteka v času, ko vreme dopušča izvedbo na prostem. Taka mobilna plesna platforma bi se lahko postavila kjerkoli in vključevala različne plesne stile. Samo ideja. To bi/bo od plesne scene zahtevalo veliko sodelavanja in komunikacije, si želim, da bi/bo to bilo možno. ImPulsTanz je eden večjih festivalov v Evropi, Public Moves se je razširil na Celovec, Linz, Salzburg. Predstavljam si in sanjam o tem, da bi se širil tudi preko mej. Ne vem točno kaj bi to pomenilo za festival in v kakšni obliki, ampak se mi zdi, da bi bilo zanimivo.
Poletje bo torej delavno, dunajsko. Kaj pa pripravljaš pri nas?
Čaka me nekaj gostovanj predstav, ki so trenutno aktivne in jih bomo plesali po Sloveniji in tudi Evropi (München, Zagreb, Istambul, pa tudi Dunaj). Kvartet v produkciji Zavoda Mirabelka, 2gether/a(l)lone v produkciji Plesnega Teatra Ljubljana, Bluff v produkciji Zavoda Flota. Udeležila se bom tudi festivala 4Ukrep 2025, ki ga organizira Plesni Teater Ljubljana. Poleg tega z veseljem začenjam priprave na novo predstavo koreografinje Magdalene Reiter, katere premiera je načrtovana oktobra 2025. Vabljeni v Staro Mestno Elektrarno!
Sem nekako sklepala, da se z novo sezono seliš nazaj iz Dunaja v Ljubljano. Je to res ali boš vseeno nadaljevala na tvoji ustaljeni avstrijski liniji Linz-Dunaj-Salzburg in občasno Ljubljana?
Ne selim se nazaj v Ljubljano. Vztrajam na relaciji pol pol. Ta način življenja in delovanja mi je trenuto res ljub.
Hvala in vse dobro. Se verjetno vidiva na Dunaju.
Hvala tebi in se vidiva. Se veselim.