Spoznajte plesalko iz Polhovega Gradca, ki je postala mladi up natečaja Akademije za ples Alma Mater Europaea
Ilonka, pozdravljena na Paradinem portalu, in verjetno si zdajle malo na ‘off’ v tem poletnem času ali si ga izkoristila za nabiranje novih plesnih znanj? Kje smo te našli?
Pozdravljeni! Hvala za povabilo, res mi je v čast. Res je, zdaj med počitnicami sem malo
bolj na ‘off’, ampak čas seveda izkoristim za nova plesna znanja, kot je rečeno. Rada hodim
na poletne delavnice, kjer se sprostim in uživam.
Kakšen pa je pogled na minulo sezono? Je bila takšna, kot si si jo zamislila, ali je šla malo po svoje?
Letošnja sezona me je definitivno zelo šokirala, saj prvo leto tekmovalno plešem solo.
Dosegla sem zelo dobre rezultate, na katere sem izjemno ponosna. Res si nisem mislila,
da bo ta sezona tako uspešna!
Vsekakor je bil, predvidevam, eden od vrhuncev tudi to, da si osvojila naziv naj plesna zvezda na razpisu Akademije za ples, kajne? Zakaj si se prijavila na natečaj in kaj ti pomeni zmaga oz. sodelovanje?
Da, tale naziv mladi up me je res prijetno presenetil. Na natečaj sem se prijavila z
mislijo: ¨Pa dajmo probat, bo, kar bo.¨ In ko sem tisti dan odprla e-mail z rezultati, sem bila
zelo zmedena. Potrebovala sem dobro uro, da sem sprocesirala, kaj se v bistvu dogaja!
Nagrada, ki sem jo prejela, mi v bistvu daje neko potrdilo, da sem na pravi poti.
Se ti zdi dobro, da kot plesalka sodeluješ na takšnih tekmovanjih? In zaupaj nam, kje vse si že sodelovala?
Kot plesalka menim, da je zelo pomembna udeležba na takšnih razpisih oz. tekmovanjih,
pa tudi če ne dobiš nagrade. Pomembno je, da poskusiš in se potrudiš za to, kar ti veliko
pomeni! Iskreno povedano, je bil to moj prvi natečaj, in razen tekmovanj, ki jih organizira
PZS ali IDO, se nisem udeležila nobenega drugega. No, če ne šteje moj ‘freestyle’ na šolskih
talentih v petem razredu!
Pa predstaviva našim bralcem, kdo sploh si, Ilonka Krivokapić, od kod si, koliko si stara, katero šolo si končala, kam na nadaljnje šolanje in kam si namenjena, če že seveda veš?
Ime mi je Ilonka, pišem se Krivokapić in živim v Polhovem Gradcu. Stara sem 14 let in
sem končala 9. razred Osnovne šole Polhov Gradec. Prihodnja štiri leta bom obiskovala
Gimnazijo Poljane, kar se pa tiče mojega poklica, pa lahko rečem, da se mi še sanja ne!
Kakšni pa so sploh tvoji plesni začetki? Kdo te je navdušil za ples, je botroval odločitvi ogled kakšne plesne ali baletne predstave?
Septembra 2013, ko sem začela prvi razred, sem na oglasni deski zagledala plakat. Na
plakatu je bilo povabilo na plesne tečaje hip-hopa, ki ga je organizirala Plesna šola
Bolero. Poleg povabila je bila na plakatu tudi slika Nike Kljun. Slikana je bila v zelo
zanimivi in ‘kul’ hip-hop pozi, kar mi je takoj dalo vedeti, da hočem tudi jaz poskusiti hip-
hop! Tečaji so potekali na šoli enkrat tedensko in še do današnjega dne se spomnim
svojega prvega ‘treninga’ (takrat smo otroci temu rekli ‘plesne’)!
Kako je potekala plesna pot?
Torej, ko sem se prijavila na te tečaje, je bila moja prva plesna učiteljica Katja Simić, nekaj
let pozneje pa Naja Puhar. Prav onidve sta verjetno eden od razlogov, da nisem odnehala
s plesom, saj sta treninge vedno naredili zabavne in nepozabne! Že prvo leto sem se
udeležila tekmovanja v sklopu Šolskega Plesnega Festivala (ŠPF). Tekmovanje je bilo
zgolj na šolski ravni in ni bilo nič kaj resnega. Spomnim se, da sem si prvo leto priplesala 12. mesto od 14.-ih in sem se kar pošteno zjokala! Vsako leto sem se udeležila tega
tekmovanja in že v 3. razredu sem si priplesala 1. mesto! Skozi leta mi je bil ples le hobi
vse do 8. razreda, ko sem se odločila, da bi ples rada nadaljevala bolj resno! Septembra
2020 sem se vpisala v PK Bolero. Začela sem v nadaljevalni skupini pri Marku Černilcu
in tam mi je bilo res všeč. Mark je treninge vedno polepšal s svojo pozitivno energijo!
Nato je pa sledila manjša kriza. Korona! Konec oktobra smo morali trenirati na daljavo
prek zooma. V teh časih mi je motivacija kar precej padla in začela sem razmišljati, da
bi se izpisala iz Bolera. Nato se je pa zgodil mali čudež (tako jaz temu pravim)! Leta 2021
je Bolero objavil prijavo na avdicijo za tekmovalne skupine. Avdicija je bila odprtega tipa
in sem se je prav zato lahko udeležila. Na avdiciji so me dodelili Maji Hočevar in tako
sem postala del njene mladinske street formacije. Maja me je naučila zelo veliko in mi je
res pri srcu!
Na letošnji avdiciji pa sem bila izbrana za hip-hop formacijo pod vodstvom
Ane Vodišek. Pri Ani mi je zelo prijetno in cenim vsak trening, saj je odlična trenerka in
ima ogromno znanja. Letošnje leto sem se prav tako odločila za tekmovanje v kategoriji
hip-hop solo, katerega me poučuje Matic Marolt. Matic je zame zelo pomembna oseba,
vedno me podpira in res sem vesela, da je prav on moj trener!
Obiskovala si tudi ljubljanski Konzervatorij za glasbo in balet. Igrala si klavir, kajne? Kako močno je zasidrana glasba v tebi vis-a-vis plesu, recimo?
Da, klavir sem igrala sedem let in imam končano nižjo glasbeno šolo. Že od malih nog me
spremlja glasba. Ker sta oba starša profesionalna glasbenika, sem vsakodnevno slišala in
poslušala glasbo. Klavir sem začela igrati s sedmimi leti, prav tako sem istočasno začela igrati
tudi pikolo, ki sem ga po štirih letih končala. Glasbena izobrazba mi v plesu zelo pomaga,
čeprav nisem bila navdušena nad teorijo. Prav zaradi glasbe sta se mi razvijala posluh in
občutek za ritem, kar mi zdaj zelo pripomore k boljšemu ‘freestaylanju’! Jaz tako pravim:
brez glasbe ni plesa!
Bo ples postal tvoj poklic ali je le občasna dejavnost? Kakšne so ambicije?
Zaenkrat ne vem, ali se bom s plesom ukvarjala profesionalno ali ne, trenutno mi je kar
velika prioriteta, ampak še vedno je moja plesna kariera zelo sveža. Moja glavna ambicija
pri plesu je, da se čim več naučim, čim več plešem in čim bolj zabavam!
Bi bila pripravljena študirati na Akademiji za ples, recimo?
Nikakor ne izklučujem te možnosti, se pa raje prepustim življenju in vidim, kam me
popelje!
V katerih koreografijah pa najbolj uživaš in s katerimi pedagogi?
Najbolj uživam v koreografijah, kjer sta mi je všeč glasba in vibracija, ki jo oddaja. Stil mi ni tako
pomemben, res pa je, da imam rada kakšne bolj ‘flowy’ gibe. Najraje plešem Anine in Matičeve koreografije, ker se najbolj približata mojemu osebnemu stilu! Definitivno pa rada
obiščem delavnice tudi drugih koreografov v Boleru, saj so prav vsi izvrstni!
Bila si udeleženka državnega prvenstva in ponosna si na dosežene rezultate?
Letos sem se udeležila ne le državnega, ampak tudi evropskega prvenstva v hip-hopu in
moram priznati, da so me rezultati z obeh izjemno presenetili. Na državnem prvenstvu
sem dosegla bronasto 3. mesto v kategoriji solo hip-hop starejše mladinke, na evropskem
pa kar 9. mesto. Moram pa dodati, da je bilo na evropskem kar 121 tekmovalk v moji
kategoriji in sem prav zato lahko še bolj ponosna nase!
Imaš vzornike v plesnem svetu, koga občuduješ?
Ko sem bila mlajša, je bila moja vzornica definitivno Nika Kljun. Včasih sem na
youtubeu ure in ure gledala videe njenih koreografij in zmeraj znova me je navdušila
energija, ki sem jo lahko začutila skozi zaslon. Vsak plesalec je tako užival in imel tako
močno energijo, da sem jim zavidala, da nisem tam z njimi! Zdaj, ko sem starejša, mi je pa
vzornik vsak plesalec, ki oddaja prav takšno energijo, ki pleše tako, da si želiš biti z njim
na plesišču, in ki je srečen, da lahko pleše! To je lahko moj soplesalec, trener, filmski lik
ali pa le naključen človek, če vendarle rad pleše!
Kaj vse te še zanima v življenju poleg klavirja in plesa?
Zanima me veliko stvari: astrologija, psihologija, včasih medicina, angleščina, moda in
njeni trendi, kakšna dobra knjiga in vse, kar je estetsko. Učim se ne rada, razen če me res
zanima ali pa me ujame moj motivacijski trenutek.
Kaj počneš, kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke?
Zelo veliko poslušam raznovrstno glasbo, rada tudi pojem, kdaj kaj spečem (obožujem
čokolado in vse, kar je čokoladno) ali skuham, se ličim in gledam filme ter serije! Rada
imam nočne sprehode s prijatelji in rada gledam zvezde in sončne zahode! Rada se
pogovarjam z ljudmi, ki so mi zanimivi. Rada tudi nakupujem, če le nisem pod stresom!
Kako tvoji vrstniki, sošolci gledajo na plesno udejstvovanje? Navijajo zate, te podpirajo ali včasih tudi zavijajo z očmi?
To je pa dobro vprašanje! Definitivno moje (zdaj nekdanje) sošolce ni ravno zanimalo, kaj se
godi v mojem plesnem življenju, zato jim tudi nisem kaj posebno omenjala! Ne bi pa
ravno rekla, da so zavijali z očmi. V mojem šolskem okolju so me bolj podpirali in zame
navijali moji (nekdanji) učitelji! Res sem imela srečo, da me je na osnovni šoli poučevalo
nekaj res dobrih pedagogov. Moram pa dodati, da me moji soplesalci, trenerji in v bistvu
vsi v Boleru zelo podpirajo in navijajo zame, kar mi daje še dodaten zagon!
Starši pa so tvoji veliki podporniki, kajne? Kako se to izkazuje?
Da, vsi v družini me zelo podpirajo. Mogoče po letošnji sezoni še malo bolj, ko vidijo, da
to ni le hobi! Moram priznati, da me velikokrat preseneti ponos mojega starejšega brata
name in moje uspehe.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
Ja, imam! “Vse se zgodi z razlogom!”
Kako dandanašnji doživljaš svet okoli sebe, vso to hitrost, dinamiko družbenih omrežij in na nek način površnost, ki pa se v tvojem primeru tako plesa kot klavirja verjetno ne izide?
Uf ja, dandanašnji svet je zelo dinamičen in me včasih kar malo povozi! Priznam, da
včasih ne naredim kakšne dolžnosti pravočasno ali pa me družbena omrežja zamotijo bolj,
kot bi bilo treba, ampak ples jemljem zelo resno. Vedno sem na treningih, če sem le
lahko, ker je prvo kot prvo to moja dolžnost, drugo kot drugo pa res uživam v treningih,
tudi če je velikokrat težko in si utrujen ali pa imaš slab dan!
Za konec še … Zakaj plesati?
Plesati zato, ker je preprosto zabavno, in če ne verjameš, probaj!
Ples pa je?
Ples je en velik ‘party’!
