Ema Gotovac. S plesom odkrivam svoje telo, svoje zmožnosti in razvijam talent, ki mi je bil dan!

Spoznajte Emo Gotovac, zaljubljenko v ples iz Kazine, ki bo kmalu praznovala 13. rojstni dan!

Draga Ema, dobrodošla na mojem portalu. Se spomniš kdo in kdaj je tebi zaželel dobrodošlico v ples?
Hvala za vabilo! Moja mami pravi, da sem plesala že kot 2.-letnica – baje sem znala vse koreografije in besedila od Ribiča Pepeta. Ko sem bila stara 6 let, me je prvič vzela sabo na salsation, plesno vadbo, na katero je hodila k Ireni Pfundner Tkalec 2x na teden. Ireno sem oboževala, zato sem z mami hotela prav na vse treninge in dejansko sem znala vse koreografije na pamet, na treningu smo jih recimo odplesali vsaj 10! Irena je rekla, da takih izolacij ne vidiš niti pri odraslih in res sem uživala..
Sigurno je bila ona tista, ki je postala moj navdih in od takrat naprej plešem. Nekaj let sem celo mislila, da si bom ime spremenila v Irena, hehe. Še zdaj me Irena spremlja in podpira, za kar sem ji zelo hvaležna. Za dobrodošlico in interes je torej poskrbela moja mami. Ko pa sem postala starejša me je vpisala v Kazino, da poskusim jazz balet.

Povej nam torej nekaj o tvojih plesnih začetkih. Kako je potekala tvoja plesna pot od prvega koraka do danes?
Pri 9-ih letih me je mami vpisala v Kazino, predvsem zato, ker živimo v bližini in, ker je tam učila Mojca Uršič, ki jo je mami po imenu poznala iz svojih plesnih let. Že prvo leto pri njej sem začela tekmovati, in sicer z otroško malo jazz skupino. Drugo tekmovalno leto sem imela že tri točke, solo, malo skupino in formacijo. Potem pa sem šla leta 2023 na svojo prvo avdicijo v Kazini in sprejeta sem bila v skupino mladink, ne glede na to, da sem bila stara 11 let. V tej skupini so punce že kaj lep čas plesale skupaj in predvsem so bile v povprečju 2 leti starejše. Priznam, da mi je bilo težko, saj se nisem počutila sprejeto. Morala sem biti potrpežljiva, da sem se naučila ogromno novih elementov, gibov in se dokazala vsem puncam v skupini. V enem letu sem postala del njih in se sedaj z vsemi dobro razumem. Stojimo si ob strani, ne glede na to, da jih je letos veliko šlo naprej k članicam. To leto je bil izziv zame tudi zato, ker sem si zadnji dan državnega prvenstva 2024 nategnila mišico in prvič doživela resnejšo poškodbo, zaradi katere sem vse do septembra plesala zelo malo in sem se zelo bala, da sploh ne bom mogla nastopiti na evropskem prvenstvu. Na srečo se je dobro izšlo in sem speljala sezono čisto do konca, z obiskom kar treh svetovnih prvenstev, saj sem imela 4 točke v kar treh kategorijah (show, modern in jazz).

Zakaj pa si se odločila za moderne tekmovalne plese in v katerih stilih najbolj uživaš?
Ko sem enkrat začela plesati v Kazini, sem zelo hitro prišla v tekmovalno skupino in potem se je vse kar samo odvilo. Uživam v čisto vseh stilih, ne glede na to, ali je to oster ali umirjen modern, ali pa hiter in klasičen jazz. Všeč mi je tudi improvizacija, kjer lahko sledim temu, kar mi paše in razmigam telo ter se sprostim.

Stara si 12 let, predvidevam, da boš letos 13, torej mladinka po vseh pravilih plesne zveze in obiskuješ tudi plesna tekmovanja. Na katere dosežke si najbolj ponosna?
Res je, letos bom dopolnila 13 let. Najbolj sem ponosna na svoj čudoviti jazz solo Last chance, v koreografiji Matica Bizjaka. Z njim sem dosegla 2. mesto na državnem prvenstvu (v kategoriji pionirji) in potem po poškodbi sem se udeležila tudi evropskega in svetovnega prvenstva, kjer sem imela kar velik izziv s samim nastopom, zaradi slabega počutja. Na koncu sem bila izjemno ponosna nase, ker sem sploh stopila na oder in si priplesala super 13. mesto med 40 plesalkami. S to točko sem osvojila tudi Mini galo na zimskem festivalu Libero dance fest.
Sicer pa smo bile z modern malo skupino evropske in evetovne prvakinje v koreografiji The gossip Petre Gabor, kar je bilo resnično neverjetno. Tudi jazz formacija je bila izjemna, postale smo državne prvakinje in evropske podprvakinje. Ne smem pa pozabiti niti na show duo z Vido Knežević, s katero sva postali državni mladinski prvakinji in osvojili 5. mesto na svetovnem prvenstvu. Za mano je res izjemna sezona!

Veselje z ekipo in koreografom Maticem Bizjakom.

Da do njih pride pa je seveda potrebna vaja, dobra koreografija, dober kostum in jasno, dober mentor/koreograf. Pri tebi sta dva za katera vem Matic Bizjak in Petra Gabor. Kako poteka, kakšen odnosi imate? Se Matic in Petra razlikujeta po stilu, recimo?
V lanski sezoni sem imela kar tri trenerje: Matica Bizjaka, Petro Gabor in Tino Turk. Z vsemi tremi se zelo dobro razumemo in sodelujemo, vsak pa ima seveda drugačen stil poučevanja, fizične priprave, psihične priprave pred nastopom. Eden je boljši na enih, drugi pa na drugih področjih. Vsi pa so prijazni, skrbni, odgovorni in tudi mene so kdaj poslušali, kar mi je bilo všeč.

S soplesalko Vido Kneževič.

Kaj pa ti pomenijo tekmovanja in zakaj so dobra, česa pa recimo ne maraš?
Na tekmovanja se pridem pokazat, obožujem pokale in medalje in sem zelo vesela, če kakšnega tudi prejmem. Tekmovanja so dobra, da koga spoznamo, navijamo drug za drugega, se spodbujamo. Včasih pa je tudi težko, ker so pričakovanja velika in potem pride tudi do razočaranj.

S koreografinjo Petro Gabor in ekipo.

Je v tebi tudi želja (ali pa si že tudi naredila) kreacija lastne točke?
Zelo rada ustvarjam svoje gibe, si sproti zmišljujem, improviziram. Včasih sem ves čas sestavljala svoje koreografije, sedaj pa ne najdem več časa za to. Trenutno imam sicer v načrtu ustvariti lastno koreografijo in še z nekaterimi plesalkami iz moje šole nastopiti na šolskem koncertu.

Zmaga na Libero Dance Fest.

Si želiš poklicno ukvarjati s plesom, kakšne so ambicije in kaj vse si za to pripravljena narediti, da jih izpolniš?
Veliko razmišljam o vseh možnostih, ampak konec koncev je to še zelo oddaljeno, ne bi rada prehitevala. Najraje bi se prepustila toku in videla, kam me ples popelje. Dokazala sem že, da sem pripravljena veliko časa in truda vložiti v ples in izpopolnjevanje. Letos obiskujem tudi balet in verjamem, da je to dobra osnova za naprej.

Z Vido Kneževič

Zaupaj nam še tvoje ‘normalno’ šolanje. Na katero šolo hodiš, kateri razred, imaš status športnika mogoče, ocene pa predvidevam ti ne delajo težav?
Obiskujem sedmi razred osnovne šole Koseze, imam status športnice in ocene mi ne delajo težav. Novembra in decembra sem kar veliko manjkala, tako da sem potem v enem tednu morala nadoknaditi veliko stvari, kar je bilo resnično naporno.
Kako tvoji vrstniki, sošolci gledajo na tvoje plesno udejstvovanje? Navijajo zate, te podporajo ali včasih tudi zavijajo z očmi?
Moji sošolci niti ne vejo točno, da toliko tekmujem, sošolke pa so velika podpora, me spremljajo, navijajo in mi delijo objeme za vse uspehe.

Njoki so njena strast v kuhinji.

Kaj počneš kadar ne plešeš? Čemu namenjaš proste trenutke, imaš kakšen hobi, ob čem se sproščaš, kaj najraje ješ?
Rada se družim s prijatelji, skupaj z njimi sprehajam psa ali pa se družimo kar doma. Včasih sem tudi veliko jahala, rada poslušam glasbo, rišem, kuham gledam serije in berem. Zelo rada jem njoke, ki jih tudi sama najbolje naredim (hehehe).

S starši in bratom …

Starši pa so tvoji veliki podporniki, kajne? Pa babice in dedki… Kako se to izkazuje?
Brez mojih prečudovitih staršev in brata ne bi bila tukaj, kjer sem in sem res vesela, da jih imam. Sta velika podpornika in zaščitnika in skrbita zame in za našo družino. Tudi babice in dedki navijajo in me podpirajo, babi mi najbolje zmasira noge in dedi mi rad skuha najljubše jedi.

Te bodo podprli tudi, če bi se recimo zavoljo plesa preselila iz Slovenije?
Ja, seveda, tu sploh ni dvoma. O takih stvareh se veliko pogovarjamo in če bo kdaj prišlo do tega, me bosta z veseljem podprla in me seveda obiskovala.

Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
V težkih obdobjih si rečem, da zaupam vase, da zmorem.

In še malo ‘filozofsko vprašanje’. Kdo si Ema Gotovac in kam si namenjena, če že veš?
Sem oseba, ki je skrbna, vestna in se vsak dan trudi za svoje zdravje, zabavo, veselje, ljubezen in za to, da se počuti dobro in sproščeno. Prepuščam se toku in verjamem, da me odpeljal na pravo mesto, če bo to v plesu, pa še ne vem.

Plesati pa je?
Zame je ples nekaj brez česar bi težko živela. Ta ljubezen do plesa je nekaj najlepšega, ker me lahko nasmeji, sprosti, razjezi, lahko mi pomaga dati ven vse slabe občutke, ki jih doživljam kot najstnica. S plesom odkrivam svoje telo, svoje zmožnosti in razvijam talent, ki mi je bil dan. Plešem z vsem svojim srcem, zato plešem tudi pod tušem in v avtu, če kdo gleda ali pa ne.
Hvala in vse dobro na tvoji poti.