Spoznajte zagrebško ljubljansko plesno navezo Hude & Vidergar. Dan Hude prihaja iz Zagreba, Iza Vidergar iz Ljubljane, sta 4. v latinskoameriških plesih in 3. v standardnih plesih v kategoriji starejših mladincev.
Lep pozdrav na Paradinem portalu draga Iza, dragi Dan. Nedavno sta se vrnila iz Zagreba, s tekme in dosegla odlične rezultate. Pa se kar na začetku malo pohvalita z njimi, prosim.
Dan&Iza: V Zagrebu sva prvi dan zmagala v mladinski WDSF standardni kategoriji in naslednji dan osvojila peto mesto v latinoameriških plesih.
Ali smatrata te rezultate za vajine najboljše ali je kakšen rezultat tisti, ki vama je trenutno najslajši?
Dan&Iza: Zelo sva zadovoljna tudi z rezultatom iz letošnjega Blackpoola, ampak zmaga je še vedno zmaga.
Začeli smo danes pa dajmo pogledati vseeno malo na včeraj. Kaj je botrovalo odločitvi, da sta se začela ukvarjati s plesom?
Dan: Moja sestra je začela plesati, še preden sem se rodil, zato so se starši odločili, da me vpišejo približno takrat, ko sem začel hoditi v šolo. Sprva so me morali malo prepričevali, ampak sčasoma mi je postalo všeč.
Iza: Tudi pri meni je bilo podobno. S plesom je začel moj brat in jaz sem ga še kot mala deklica spremljala na vseh njegovih tekmah in navijala. Včasih sem zraven na tribuni tudi malo zaplesala in občudovala lepe obleke. V tretjem razredu sta me potem starša vpisala na ples v paru.
Zakaj ravno ples in zakaj ravno športni ples in ne kakšen drug plesni stil?
Dan: Z drugimi zvrstmi plesa se do sedaj nisem veliko srečeval, pri našem plesnem stilu pa mi je zelo všeč proces napredovanja na treningu in samo tekmovanje –‘borba na plesišču’.
Iza: V osnovni šoli sem začela z ritmično gimnastiko in pa hip hopom. Ko pa sem začela s plesom v paru me ni zanimalo nič več drugega, saj sem takoj vedela, da je to zame. To je bila prava odločitev, kajti ne predstavljam si več življenja brez plesa.
Dosedanje plesno šolanje pa sta začela kje? In kje nadaljevala?
Dan: Začel sem trenirati v plesni šoli Harmony, kjer je takrat plesala moja sestra. Z menjavo partnerja sem prešel v zagrebški plesni klub. Nekaj časa, ko je bila partnerka iz Siska, sem plesal za klub v Sisku. Zdaj pa plešem za plesni klub Salsero in treniram skupaj z Izo v plesnem klubu Salsero in Bolero.
Iza: Jaz sem začela v plesni šoli Miki, kjer sem dobila tudi prvega soplesalca. Skupaj sva plesala tri leta, nato pa sem še eno leto plesala kot solistka. Kasneje se mi je nasmehnila sreča, kajti dobila sem sporočilo Mihe Vodičarja, da me v Boleru čaka plesalec. Skupaj sva plesala dve leti. Zadnje leto pa plešem z Danom v plesnem klubu Salsero in Bolero.
Dobro leto sta par na plesnem parketu. Zamenjala pa sta nekaj soplesalcev. Je menjava partnerjev dobrodošla ali tudi naporna?
Dan: Ko sem bil v mlajših kategorijah, nisem imel največje sreče s partnerkami, ker so prenehala s plesom in sem moral iskati novo. To se je zgodilo 4-krat, tako da sem dejansko zamenjal 7 plesalk. Spremembe so zapletene, ker je, zlasti v standardni in latinski glasbi, veliko segmentov, ki jih je treba uskladiti, menjava partnerjev, vsaj za enega v paru, pa pomeni 10 novih koreografij. Včasih pa so spremembe neizogibne zaradi prevelike razlike v višini, ravni plesa, nesoglasij …
Iza: Jaz sem zamenjala dva plesalca iz podobnih razlogov kot Dan in res je težko, če pride do spremembe partnerja saj zahteva novo usklajevanje, nove koreografije, hkrati pa se potrebuješ na novo povezati s partnerjem, ga spoznati, da potem lažje delujeta oziroma sodelujeta. Z Danom pa sva se takoj ujela.
Kako funkcionira vajina plesna zveza glede na to, da Dan prihaja iz Hrvaške, razložita nam kako usklajujeta vse urnike, treninge, tekme, življenje…
Dan &Iza: Trening je v Mariboru ob ponedeljkih, v Ljubljani ob torkih, v Zagrebu ob sredah, v Ljubljani ob petkih in sobotah, četrtki in nedelje pa so prosti. V Zagrebu sva manj pogosto, ker so vsi naši trenerji iz Slovenije. Vse skupaj nama uspe dobro usklajevati.
Kako bi Iza opisala svojega soplesalca, kaj so njegove odlične karakteristike? Bi kaj na njem tudi spremenila, če bi bilo mogoče?
Iza: Dan je zelo delaven, talentiran, zagnan, sočuten in vedno poln novih idej. Najini skupni treningi so zelo produktivni, hkrati pa tudi polni smeha in zabave zaradi tople energije ki jo Dan vedno prinese v dvorano. Edina stvar ki bi jo spremenila je to, da bi bil malo manj pozabljiv, ker vedno izgublja stvari.
Dan, kako pa ti vidiš Izo? Kaj je na njen najbolje in kaj tisto, kar bi ti na njej spremenil?
Dan: Iza je pridna, nadarjena, ima dobre motorične sposobnosti in je polna navdušenja. Spremenil pa bi to, da se nama ne bi bilo treba sekirati, ko med treningom kaj ne gre po načrtih, ker nama na koncu vedno uspe vse narediti.
Vajin ples zahteva ogromno odrekanja v tistem klasičnem smislu te besede – prosti čas, žuranje…Vidva verjetno na to odrekanje gledata drugače?
Dan: Včasih je težko, vendar pa se najde tudi čas za kakšne izlete
Iza: Res je, tu je zelo veliko prilagajanja in včasih je težko reči ne prijateljem, ko te povabijo ven ti greš pa na trening. Ampak vse te odločitve so na koncu tudi poplačane z boljšimi rezultati. Menim da če nekaj delaš z ljubeznijo ni težko reči ne tudi kakšni ‘žurki’ in na to ne gledam kot na odrekanje, ampak kot na uresničevanje mojih želja.
Tekmovanja so del vaših plesnih življenj. Kaj vama pomenijo in zakaj tekmovati, česa pa ne marata na državnih in mednarodnih tekmah?
Dan: Resnično obožujem občutek, da sva s treningi nekaj dosegla in napredovala in da greva na tekmovanje vsakič močnejša. Včasih pa so tekmovanja lahko stresna in vedeti je treba, kako se spopasti s takimi situacijami, a ko se enkrat navadiš, tekmovanje v bistvu nima nobenih slabosti.
Iza: Tekmovanje je kot neka potrditev najinega dela, kjer lahko pokaževa najin napredek hkrati pa so motivacija za nadaljnje delo. Rada se udeležujeva tekem tako domačih kot mednarodnih. Vsaka tekma pa seveda prinese tudi malo stresa, še posebej evropska in svetovna prvenstva ampak več tekem kot imaš za sabo več izkušenj pridobiš in tako se tudi veliko naučiš o sebi.
Kaj pa si v vajini karieri želita doseči?
Dan&Iza: Želiva ohraniti ali pospešiti ta tempo napredka in pa vztrajati 5,7,10 let, dokler nama bodo to dopuščale fizične zmožnosti in rezultati bodo sledili.
Za sabo imata kar ekipo, ki skrbi za vajin performans na plesišču od trenerjev do kostumografov oz. oblikovalcev plesnih oblek in kakšno je vajino sodelovanje. Povejta kdo je ta ekipa.
Dan&Iza: Najino trenersko ekipo sestavljajo Alenka, Branko in Tara Bohak, Miha Vodičar, Lukaš Mušinka, Daria Marinescu, Sergej Milicija, Nika Bagon in David Odstričil. Za oblačila pa skrbijo Oksana Marn, Nataša Ambrož in Irina Milicija in RP atelier (zadnji dve Izini obleki).
Ukvarjata se tudi s precej dragim športom. Sta izračunala koliko evrov vsako leto investirata v ples?
Dan&Iza: Raje ne…
Predvidevam, da so starši vajini največji podporniki. Kako se to kaže?
Dan: Brez staršev sploh ne bi mogel plesati, ker so me pripravljeni voziti v Slovenijo in porabiti veliko časa in denarja, da imam priložnost trenirati v odličnih pogojih z odličnim partnerjem, za kar sem jim zelo hvaležen.
Iza: Največja zahvala gre mojim staršem, ker sta vedno verjela vame in me podpirala v vseh odločitvah in ponudila topel objem, če sem ga potrebovala, za kar sem jima hvaležna. Vozita me na vse treninge, tekme in priprave za kar gre veliko njunega časa, truda in pa tudi denarja.
Kdo je po vajinem mnenju dober plesni par in kdo dober trener, kakšen mora biti?
Dan&Iza: Dober plesni par je par, ki se dobro razume in skupaj dela za doseganje skupnih ciljev. Dober trener je trener, ki ima veliko znanja, na par prenaša strast do napredka in naredi vse, kar je v njegovi moči, da paru pomaga pri napredku.
Kakšen je vajin pogled na slovensko plesno sceno in kakšna je primerjava s hrvaško plesno sceno. Pri tem imam v mislih seveda športni ples.
Dan&Iza: Slovenija je vedno imela odlično kakovost treningov in veliko število vrhunskih strokovnjakov, zato pa tudi veliko vrhunskih parov. Zelo dobrodošlo in hvalevredno na Hrvaškem je, da se več denarja namenja tekmovalnemu plesu in s tem športnemu plesu, saj imajo plesni pari pogosto v celoti plačana potovanja na evropska in svetovna prvenstva.
Kaj prinaša ples v vajina življenja?
Dan: Dobra zabava, življenjske lekcije in odlična prijateljstva.
Iza: Ples ni le del mojega življenja ampak je že kar moje življenje. Brez plesa ne bi bila ista oseba kot sem danes. Ples me je naučil samozavesti, discipline hkrati pa me je tudi utrdil-oblikoval.
Kaj je opcija B v vajinem življenju? Na katero šolo hodita, kaj bi želela postati, s čim se ukvarjati, kaj študirati?
Dan: Zaenkrat ni možnosti B, so pa ocene solidne, tako, da imam po potrebi kar veliko izbiro. Obiskujem športno gimnazijo v Zagrebu in moj cilj je, da bi nekega dne postal tudi plesni trener. Zaenkrat razmišljam, da bom verjetno študiral na Fakulteti za šport v Ljubljani, ker me poleg plesa pravzaprav nič drugega ne zanima.
Iza: Ples je pomemben del mojega življenja, vendar je prav tako zelo pomemben tudi študij. Trenutno sem na gimnaziji Ledina v bodoče pa me zanima študij na Zdravstveni fakulteti.
Kaj počneta kadar ne plešeta? Čemu namenjata proste trenutke?
Dan: Ko ne plešem, gledam serije, se družim s prijatelji, igram igrice na računalniku…
Iza: Prosti čas zelo rada preživim z mojimi prijatelji, družino in pa psom. Zelo rada pa tudi potujem ter tu in tam pogledam kakšno serijo.
Na trening ali tekmo ne gresta nikoli brez…(česa?)
Dan: Slušalk.
Iza: Slušalk in pa kaj sladkega za energijo.
Imata kakšen moto ali misel, ki vaju vodi skozi življenje?
Dan: Bistvo je biti dober človek, vse ostalo je samo za zabavo.
Iza: Vse se zgodi z razlogom-in vsaka stvar je za nekaj dobra.
Plesati pa pomeni kaj?
Dan: Dobro izkoristiti svoj prosti čas.
Iza: Skozi ples – glasbo in gib na plesišču izraziti sebe ter s tem pokazati mojo ljubezen do tega kar delam.