Dvojni intervju. Alice Stojko Saliu je vodja plesnega centra ADC, Leja Messec pa je že četrto leto del ekipe ADC in koreografinja točk, ki je osvajajo svetovne in domače odre.
Draga Leja in draga Alice, lep pozdrav na mojem portalu in seveda čestitke za uvrstitev sploh na Talente in potem v nadaljevanje v naslednji krog. S kakšno idejo sta sploh prijavili skupino Celestial, ki je verjeno nastala prav za šov Slovenija ima talent ali pač ne?
Leja: Celestial je ime, pod katerim smo lani, v Ajdovščini, prvič ustvarili plesno predstavo z mojimi plesalci iz ADC. Tam so se plesalci prvič prezkusili v vlogi sokoreografov in so na oder prvič postavili njihove umetnije. Iz tega se je razvila ideja po nečem večjim in, ko smo se odločali o sodelovanju na SIT (Slovenija ima talent), se nam je zdelo prav, da se predstavimo pod tem imenom in ne pod našim tekmovalnim imenom članske formacije Divertirse. Želeli smo si namreč usvariti nastope, ki bodo brez omejitve tekmovanj in bodo predstavljali nas kot umetnike.
Kako pa si se lotila koreografiranja obeh točk? Na kaj si bila še posebej pozorna?
Leja: Za avdicijsko točko smo se predstavili z našo tekmovalno člansko formacijo, tako, da nisem nič kaj spreminjala, saj v tem obdobju ni bilo časa ustvariti nove točke. Ko smo prišli v polfinale, pa sem se točke lotila zelo načrtno. Želela sem si ustvariti šov točko, ki bo imela planirane kadre za kamero, luči, kostum, celotno vizijo. Mojim plesalcem je zelo blizu afro občutek v koreografijah, zato sem koreografirala z inspiracijo afro korakov in s komercialnimi tehnikami. Igrala sem se s prehodi, različno velikimi skupinami in vizualnimi efekti.
Če bi dejala, da ste bili malo razočarani za neuvrstitev naprej bi bil to mil opis ali je bilo razočarjanje precej večje?
Alice: Prepričana sem, da vsaka določena situacija nastane z namenom, da je vedno prav točno tako kot je, vključno z našo izkušnjo v tej oddaji. Sem sicer človek hitrih reakcij in zato ne morem zanikati prvotnega razočaranja. Točka je bila izpopolnjena, naši plesalci so odplesali fenomenalno, Leja pa je s svojo koreografijo prikazala ples v svoji najlepši luči in kot je sama rekla, dokazali so, da ples sodi na največje odre in, da je sam sebi zadosten, zato sem bila presenečena, da se žiranti niso odločili tako kot sem na tiho pričakovala. Vendar cilj je bil izpolnjen; prišli smo v oddajo, navdušili vse ali vsaj večino gledalcev ter žirijo, imeli smo se vrhunsko, izkušnja plesalcev je bila nepozabna, torej nam je definivno uspelo. Po par predihanih minutah prvotnega razočaranja je sledilo veselje in ponos ter zavedanje, da je vse prav tako kot je.
Vsekakor pa prinaša takšno sodelovanje v šovu ogromno prepoznavnost. Kako bosta to izkoristili?
Leja: S Celestial bi si želeli čim več nastopati na odrih, da plesalci doživijo drug vidik plesa, ne samo tekmovalnosti na naših tekmah. Upam, da nam bo ta izkušnja odprla vrata za čim več ustvarjanja.
Alice: Kot vodja lahko rečem, da je vsaka izpostavitev kvalitetnih plesnih točk na TV za nas izvrstna reklama, še posebej pa velja to za oddajo, s takšno gledanostjo. Prav na takih odrih lahko ljudje vidijo, spoznajo kako dobre plesalce imamo v Sloveniji in kakšna lepa umetnost in naporen šport hkrati je ples. Na tak način spodbujamo ples k rasti in širjenju. Gotovo pa smo dosegli prepoznavnost tudi kot plesna šola, saj so nas lahko spoznali tudi tisti, ki nas do sedaj še niso. Verjamem, da se bo ta nastop obrestoval za plesalce s povabili k sodelovanju v različne projekte, morda plesalci kot posamezniki dobijo posebne priložnosti. Za Lejo pa si ne želim, da jo kaj preveč vabijo saj je naša trenerka, ki ima že v ADC polne roke dela in ji že sedaj včasih primanjkuje čas hahaha.
Pa nam zaupajta kako pa je prišlo do vajinega sodelovanja sploh? Alice, si ti povabila Lejo, da postane del vaše ekipe ADC Ajdovščina? Predvidevam, da te je prepričala s svojimi šovi Avantgarde, kajne?
Alice: Leje se spomnim še iz videov projekta Šolski plesni festival, ko je kot zelo mlada plesalka ustvarila kar nekaj koreografij, nato sem zanjo slišala z njenim prepoznavnim fantastičnim projektom Avantgarde, dobila pa sem priporočilo iz plesnega sveta, ko sem iskala novega trenerja v ADC. Že po prvem srečanju, lahko rečem v uvodnih minutah, sem vedela, da je to prava oseba za našo plesno družino; intuziastična, z veliko ljubezni do plesa in ljudi, nasmejana, polna življenja in z dolgimi nohti hahaha … še daljšimi kot jih imam jaz!
Si vabilo sprejela z odprtimi rokami ali si premišljevala kako boš vseeno kot Ljubljančanka večkrat tedensko nabirala kilometrino do Ajdovščine in nazaj?
Leja: Vabilo sem z veseljem sprejela. V tistem času sem bila na ‘frišno iz Londona’, kjer sem dobila ogromno inspiracije. Najprej sem ADC skupine sprejela le za kratek čas, ampak so mi zrasli k srcu in postali moja druga družina. Brez njih si zdaj ne predstavljam ustvarjanja in življenja.
Je bila ekipa ADC Ajdovščina zate nekakšen nepopisan plesno koreografski list? S kakšno radovednostjo si šla v to partnerstvo, ki traja sedaj že hm…koliko časa?
Leja: V ADC sem zdaj že 4. sezono. Plesalci so super ravno zato, ker so željni znanja, ambiciozni, vodljivi, a hkrati prizemljeni in nič egoistični. Z veseljem delam z njimi, še posebej s starejšimi skupinami, saj so tehnično tako podkovani, da jih lahko vodim v višje znanje in v ambiciozne projekte.
V ADC plesnem centru ste ponosni tudi na vse vaše tekmovalne uspehe. Sploh na svetovne podprvake, kajne? Kako zdržati takšen tekmovalni kreativni tempo?
Alice: Kot vedno povdarjam, smo ponosni na vse rezultate v našem centru plesa, pa naj bo to osvajanje koreografij z najmlajšimi, ki šele postajajo plesalci, do starejših dam, ki nas vedno zvnova presenečajo seveda pa smo prav posebej ponosni na rezultate naših tekmovalcev, ki pridno in vdano trenirajo. Za začetne tekmovalne skupine je uspeh že preboj v naslednji krog, oz. vsak vidni prvi dosežek, seveda pa nam taki rezultati kot smo jih bili deležni v letu 2024 prinašajo še več ponosa, zadovoljstva in potrditev, da smo na pravi poti, da delamo dobro. Moramo pa se hkrati zavedati, da se rezultat lahko spreminja z vsako sezono, saj plesalci menjajo starostne kategorije, lahko je kakšno sezono večji vpis v določeno kategorijo, ki se morda v sledeči sezoni spremeni in tako naprej. Trenutno smo z otroško skupino postali evropski in svetovni podprvaki in to je definitvno prineslo veliko motivacije in zagona vsem plesalcem, sveveda pa tudi trenerki in celotni plesni šoli. Tako, da tempo ostaja isti, plesalci rečemo ‘grizemo/plešemo dalje’, kakšni bodo pa rezultati, bomo videli sproti vsako sezono znova.
So tekmovanja kot jih organizira IDO še vedno izziv, če recimo primerjaš s ‘tekmovanjem’ v šovu SIT?
Leja: So še vedno izziv, seveda. IDO ima svoja pravila, okvirje, ki so velikokrat pravi zalogaj in mi je izziv odkrivati kako lahko svojo artistični žilico pokažem znotraj teh tekmovanj. Prav tako mi je izziv kako postaviti koreografijo, da bo pokazala prednosti specifične skupine znotraj tekoče sezone.
Kaj te vedno znova inspirira, ko kreiraš koreografijo?
Leja: Inspirira me življenje. Vse kar se mi dogaja v vsakdanjosti. Inspirirajo me čustva, ljudje okoli mene, glasba in nenazadnje plesalci, ki me obrožajo. Inspirira me tudi želja po tem, da se izboljšujem in nadgrajujem v moji umetnosti.
Kaj se bo sedaj zgodilo s skupina Celestial?
Leja: Skupino Celestial sestavljajo plesalci iz plesnega kluba ADC, ki imajo željo po nečim več, so ambiciozni in so na levelu profesionalnih plesalcev. Nikamor ne grejo, kvečjemu se nam bo še kdo pridružil. Želimo si še naprej delati projekte, ki nas inspirirajo. Ustvariti novo edicijo uspešne predstave Celestial v februarju in jo letos še nadgraditi. Želimo si tudi nastopov in podobnih projektov … Bomo videli kam nas popelje naša nova pot.
Hvala obema in vse dobro!
