Po posebni oddaji iz Blackpoola, ko smo se morali posloviti od simpatičnega 24-letnega paraolimpijca Jonnieja Peacocka, se je deseta epizoda britanskega šova Strictly Come Dancing vrnila na utečene tire in snemanje v domačem Elstree Studiu v Londonu.Tako zvezdniki kot preostala ekipa so se vrnili s severa Anglije z lepimi spomini na dih jemajočo plesno dvorano pod znamenitim stolpom, kjer so si pari lahko dali duška in zadihali s polnimi pljuči, saj so imeli na voljo obsežno kvadraturo prožnega plesnega parketa. Še najbolje je to prednost izkoristila Alexandra Burke, ki je s parterjem Gorko Marquezom zaplesala fantastičen quickstep na znano melodijo iz muzikala 42nd Street in zanj ‘pokasirala’ skoraj maksimalno število točk.
Svoj solo nastop sta prva opravila Joe McFadden in Katya Jones. Joe je eden od le še dveh preostalih moških zvezdnikov v igri za finale, drugi je seveda Davood Ghadami, ki pleše z Nadijo Bičkovo. Nedvomno bo vsaj eden od njiju v finalu. Meni se zdi Joe mnogo boljši plesalec, kar pa v tej oddaji, kot smo videli, ni še nobeno zagotovilo za boljši rezultat. Zaplesala sta quickstep na Jumpin’ Jack od Big Bad Voodoo Daddy. Kot vedno fenomenalna koreografija Katye Jones, zelo prepričljiv nastop in tudi dobre ocene: 9, 9, 10, 10; skupni seštevek 38. Razen čačačaja v eni od prejšnjih oddaj so bili njegovi nastopi vedno dobri v nasprotju z najbolj favoriziranimi tremi (Debbie McGee, Alexandre Burke in mnogo prezgodaj izpadlega Astona Merrygolda) njega ni nihče pretirano hvalil. Mislim, da ima Joe pravi pristop, saj je precej samokritičen in se zato zelo resno spopade z vsakim novim izzivom. Plesa se loti ne le s tehnične, ampak tudi s karakterne plati in mu vdihne ravno pravo mero ‘igre’.
Naslednja sta se pokazala Alexandra in Gorka Marquez, tokrat z rumbo na Halo od Beyonce. Alexandra je imela dejansko čast zapeti v duetu z Beyonce, ko je tekmovala v X-Faktorju, zato je bil zanjo ta ples posebno pomemben. Glasba je bila sicer lepa, ampak brez tipičnega rumba ritma, zato me ne čudi, da so bili komentarji sodnikov precej mlačni, ocene pa tudi. Alexandra je zbrala 32 točk, kar je eden od njenih slabših rezultatov. Za plesalce, ki vedo, kaj je prava rumba, seveda ni nobena težava zaplesati jo tudi na kaj drugega, če pa morajo naučiti plesati rumbo nekoga, ki nima teh izkušenj, je to brez prave ritmične podlage skoraj nemogoče. Tako se je Alexandra naučila vseh korakov, gibov rok, bokov in preostalega, ni pa mogla pokazati nobene tipične rumba ritmične interpretacije. Preostalo ji je le, da igra predpisano vlogo, in to je opravila po moje zelo dobro.
Tretja sta bila na vrsti Gemma Atkinson in Aljaž Škorjanec s sambo na In the Middle of the Night od Billyja Joela. Simpatična točka, ki sta jo začela in končala v postelji, je bila res prava samba. Gemma je pokazala zelo solidno osnovno tehniko sambe, ki jo je začinila s humorjem in prikupno osebno interpretacijo. Razen tu pa tam kakšne neizdelane pozicije rok bi ji težko kaj zameril. Žal so bili sodniki drugačnega mnenja in so vsi našli neke pomanjkljivosti, ki so jih tudi z ocenami kaznovali. Tako sta Gemma in Aljaž zbrala le 25 točk in se znašla v nevarnosti za izpad.
Mollie King in AJ Pritchard sta na swing varianto pesmi Umbrella od Rihanne zaplesala quickstep, ki ni bil slab. Mollie se tudi zelo trudi, saj se zaveda, da ni tak gibalni talent kot nekatere njene tekmice. V vsaki oddaji nam pokaže, kako uživa v tem procesu in da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da ostane v igri čim dlje. Sodniki so pohvalili njen napredek in jo ocenili s 7, 7, 8, 9; skupni seštevek: 31. Dobila je svojo prvo devetko, za kar je bila zelo hvaležna sodniku Brunu Tonioliju, ki enkrat za spremembo ni dvignil enake ocene kot Shirley Ballas.
Sledila sta Davood in Nadija z angleškim valčkom na With You I’m Born Again. Klasični angleški valček na romantično melodijo je bil odplesan precej togo z Davoodove strani. Koreografija je bila dobra in emocionalni naboj glasbe skupaj s kostumografijo in sceno je očitno uspel prikriti njegove plesne pomanjkljivosti, saj je dobil pohvale sodnikov in zavidljivo visoke ocene: 8, 9, 9, 9; skupni seštevek: 35 ter drugo mesto na lestvici.
Debbie McGee in Giovanni Pernice, ki sta morala prejšnji teden zaradi ne najbolj posrečene točke na temo Spice Girls in predvsem njenega nemogočega ‘stylinga’ v plesni dvoboj, sta se ta teden z veseljem in novim zagonom lotila argentinskega tanga. Zaradi njene baletne preteklosti smo seveda vsi pričakovali superlative zlasti pri nožni tehniki in stilsko nadpovprečno lepe noge. To smo tudi dobili, in sicer v kompletu z emocionalno obarvano zgodbo in z zanimivimi koreografskimi detajli na glasbo Por Una Cabeza. Dramatično, stilno, karakterno ter tehnično skoraj popolno in zasluženo najvišje ocene večera oziroma izenačenje s quickstepom Joea in Katye: 38 točk.
Zadnja sta zaplesala Susan Calman in Kevin Clifton. Njun tekmovalni ples je bil American Smooth slowfox na Beyond the Sea. Romantična zgodbica na podlagi spogledovanja med ladijskim častnikom in potnico, postavljena na ladijsko palubo je bila očarljivo skoreografirana in prikupno odplesana. Kevin je pri končnem dvigu domiselno uporabil klop, nekaj liftov pa sta odlično speljala tudi brez pomoči scenskih elementov. Kot zabavna točka ena boljših v tej epizodi, tehnično pa je bilo žal brez pravega slowfoxa premalo za boljše ocene. Susan in Kevin sta zbrala le 21 točk in pristala povsem na dnu lestvice. To se ni zgodilo prvič, ampak ponavadi ju je občinstvo rešilo plesnega dvoboja.
Sodniki so ta ples ocenjevali skupno in Shirley kot glavna sodnica je objavila njihov vrstni red. Najboljša sta bila po njihovi oceni Alexandra in Gorka, sledili so Joe, Debbie, Davood, Gemma, Mollie in Susan. Te ocene težko komentiram, saj sem lahko videl le tisto, kar je posnela kamera. Tudi od sodnikov ima verjetno le Shirley izkušnje z ocenjevanjem parov na ta način, saj ima sodnik dejansko le sedem do osem sekund časa, da pogleda vsak par na plesišču ter si ustvari mnenje, kdo je boljši.
