Žigan Krajnčan povzročil spektakularni reaktorski vžig!

Fusion Reactor (foto: FB Žigan Krajnčan/ Urška Boljkovac & Sunčan Stone)

Žigan Krajnčan je v Katedrali Kino Šiška 11. maja znova opozoril na svoj vsestranski umetniški potencial, tokrat z novim scenskim spektaklom Fusion Reactor/Fuzijski reaktor, ko na oder vstopa kot vokalist, plesalec, glasbenik, ki je koreografiral in režiral dogodek, dramaturgija pa je delo Matica Starine.

Sodelujoči glasbeniki zavzemajo svoje prostore v ozadju, vendar na višini, tako so ves čas ne le dobro slišni ob oblikovanju zvoka Jureta Vlahoviča, temveč tudi dobro vidni; so aktivni del scene, ki pridobi novi prostorski relief, in ti so: Marko Črnec (klaviature, bobni, tolkala), Miha Koren (bas), Kristjan Krajnčan (bobni, violončelo), gostja Sahareya (rap & dance), spremljevalni vokali: Patricija Škof in Klara Klasinc.

Glasba zadoni z odra še pred začetkom, nato pa v poltemi šest lučk zasije z dlani šestih nosilcev, ki obkrožijo zvezdo večera, Žigana Krajnčana, nasmejanega in spevnega, ko s svojim glasom valovi v različnosti vokalnih struktur. Je vesoljni svetlobni trenutek, tudi nekoliko ‘pocukran’, sicer okrog zvezde lahko svetijo zvezdice, tudi zakaj ne bi. Ko male lučke ugasnejo, pa na polno zasveti žar odrskih luči. Oblikovalec luči Borut Bučinel je ustvaril barvito plešoči svetlobni spektakel, ki glasbeno sceno povzdigne, nikakor pa ne posega po svetlobnem kiču, ki največkrat v presežkih spremlja tovrstno sceno in videospote. Glasba izvira iz Žiganove plošče Oma Desala, v Cukrarni je decembra 2021 posnel še videospot Oma Desala.

Video Oma Desala

V svoji predstavi Fuzijski reaktor je Žigan združil umetnosti in umetnike, ki tako v glasbi kot plesu predstavljajo raznovrstne žanre, kot so hip-hop, reggae, funk, jazz , klasika, sodobni ples, freestyle, improvizacija. Za umetniško fuzijo, ki se ji na odru sledi kot plesni predstavi, koncertu in performansu, se je avtor odločil po vzoru celostnega umetniškega dela: Gesamtkunstwerk, kjer so ali naj bi vsaj bile vse umetnosti enakopravno zastopane. Žigan Krajnčan tudi svoj kreativni naboj združuje v celoviti umetniški obliki kot plesalec, koreograf, glasbenik in vokalist, v gledališkem listu pa zapiše: ”V tem vmesnem prostoru kar poka od kreativnosti. Ekipo, s katero se podajamo na to potovanje, sestavljajo izjemni posamezniki, vsak vrhunski na svoj način, vsak mi je inspiracija.”

Tudi v koreografsko bazo izvirno vpleta raznolikosti oblik, ko dopušča, da vsak plesalec oblikuje svoj solistični izziv ali pač duet, sam pa je največkrat del skupinske celote, ki s svojim vokalom valovi z glasbo v smislu obredja, spoznanja ali sprostitve; ko tudi roke izpisujejo svojo mantro, uglašene na spevni vokal, delujejo pa kot izpisana ornamentika glasbe in vokala. Skupinske koreografije podpisujeta Žigan in Kristyna Šajtošova; plesalci pa so poleg Žigana in Krystine še Beno Novak, Anamaria Klajnšček, Alja Sedonja, Bor Prokofjev, Ian Hotko in Andraž Prokofjev.

V prvem plesnem kadru po prostoru jadrata Beno Novak in Anamaria Klajnšček, njun duet sestavljajo leteče podržke, zahtevna ravnotežja, lahkotni skoki, ko se tekoče prelivata v raznolike zračne presežke, in Beno zaživi še kot poulični akter, tudi navduši. V tem delu pride do izraza sodobna plesna scena, tudi impro gibalne oblike, ki se zlivajo z glasbo, tudi jo po svoje občutijo in interpretirajo. In če je Žigan snoval svoj Oma Desala na vesoljnih tonih, ki prodirajo v telesno substanco, po možnostih, da odpirajo obzorja novih spoznanj, je ples in je glasba tokrat gonilni energetski reaktor, ki vzdiguje vročico vzdušja, še posebej ko na sceno vstopa tudi urbani del plesne skupine, ko zaplešejo že imenovani plesalci in neimenovani, ki so prispeli skupaj z Gašperjem Kunškom. Tudi Žigan se v danih trenutkih pridruži svoji urbani tovarišiji, ko prileteli kot komet, pač toliko, kot mu dopušča vloga vokalista, odvisno od tega, kaj mu v tem trenutku predstavlja prednostni kreativni izziv.

Urbana scena se začne z Mariborčanko Aljo Sedonja, ki se iz Maribora redno vozi na njihova ljubljanska delovna srečanja, navduši pa s svojim nastopom v fuziji rapa, pouličnega plesa in performansa. Reaktorski vžig je sprožila Sahareya, nato pa sledila scenska eksplozija ob urbanih solo vžigih preostalih navzočih plesalcev, ko reaktorsko fuzijo še dodatno podžgejo Gašper Kunšek, Bor Prokofjev, in še zadnji eksplozivni naboj, ki povzdigne vročico dvoranskega vrelišča, pa prispeva Ian Hotko. Tovrstno vokalno, plesno-glasbeno sceno je treba doživeti, to je energija, ki jo oddajajo in v trenutku napolni in zaobjame prisotne; tako da so nastopajoči ob tolikšnem navdušenju uprizorili še en bis …

Zdi se, kot bi še dvorana poletela, saj so prisotni svoje energetske presežke izražali v objemih, smehu, pogovorih, v ospredju pa Fuzijski reaktor, predstava, ki je nastala v produkciji Flote, zavoda Murska Sobota, v koprodukciji Kina Šiška in Flote Ljubljana. V gledališkem listu se bere še posebna zahvala Artifexu.

(foto: FB/ Urška Boljkovac & Sunčan Stone)

Predstava vsestranskega umetnika Žigana Kranjčana Fusion Reactor je dozdevno tista prva lastovka, ki videospot uspešno gnezdi na odrski sceni, tudi ga vizualno ter glasbeno-plesno oživlja, ki mu lahko doda možen umetniški pridih, ko v ospredju ni le vsesplošni spektakularni klicaj.