ImPulsTanz se preveša v zadnje dejanje letošnje edicije. V soboto, 11. avgusta, se bo zaključila vsakoletna mesečna odisejada tega velikega festivala. Kakšne so letošnje številke in posledično uspešnost, bo ekipa razkrila na tiskovni konferenci v četrtek, jaz pa vam jih razkrijem seveda takoj po uradni objavi. Na Dunaj se tradicionalno odpravljam vedno zadnji teden festivala, saj reportaža, ki jo v tednu dni pripravljam na različnih lokacijah, napoveduje tudi začetek nove sezone oddaje Parada plesa. Tokratni štart že 27. sezone oddaje bo v nedeljo, 8. septembra. Vznemirjenje pred odhodom je vedno prisotno, kar pomeni, da me še vedno ‘firbec matra’, kaj se skriva pod različnimi napovedniki in besedili plesnih ustvarjalcev.
Nekateri med njimi so − jasno − stari znanci plesne scene, nekaj pa bo čisto novih plesalcev in kreativcev, za katere slišim prvič. Tako se veselim sester Kristine & Sadé Alleyne, ki smo ju videli že v Ljubljani, a na Dunaju se predstavljata prvič z A Night’s Game. Ni dvoma, da bo večina občinstva prišla z delavnic, ki ju ta strastni dvojec predstavlja v Arsenalu. Druga cvetka mojega veselja bosta Andaluzijec Jose Agudo in njegova skupina s predstavo Silk Road. Tako kot sestri Alleyne je bil tudi Agudo ustvarjalni član skupine Akrama Khana. Pričakujem indijski ples katak v moderni izvedbi. Agudo je tako popularen, da so dodali dve predstavi.
Nič manj ni popularen legendarni Wim Vandekeybus, ki me čaka s predstavo Go figure ou of yourself. Menda bo treba tudi sodelovati in zaplesati, biti interaktiven. Se veselim tudi te izkušnje.
Z radovednostjo bom sedela in čakala na Compass, predstavo Novozelandke Simone Aughterlony in Hrvatice Petre Hrašćanec, ki naj bi preživela vse "čeri, ki nam jih prinaša življenje".
Moje oko je pritegnila ‘fotka’ dueta iz Egipta, Noura Seif Hassanein in Salma Abdel Salam, z naslovom nasa4nasa, predstava Suash pa naj bi nekako dala osmisliti "nalaganje fotografij in video posnetkov njunih prejšnjih del na socialna omrežja". Obe sta nekdanji štipendistki programa danceWEB, ki jima je bila dana možnost samostojne predstave v okviru serije 8:tension.
Med letošnjimi štipendisti danceWEB je po dolgem času znova slovenski plesalec, in sicer Jan Rozman. Z Janom se bova srečala, ni pa nujno, da bo podal izjavo za Parado plesa; še premišljuje. No, premišljujem tudi jaz, kaj hudiča se dogaja v glavah naših plesalcev, da morajo o izjavi premišljevati. Ko je treba na ministrstvo za kulturo ob prijavi za nove projekte in posledično financiranje priložiti tudi recenzije minulih predstav, je Parada plesa seveda več kot dobrodošla.
Jasno, da z izjavami na festivalu nimam težav, saj se vsi zavedajo, da živimo v času, ko je vse postalo medij. Zato se beremo in gledamo. Dunaj, tukaj sem!
