Vse o vodi. Tehnično brezhibna predstava Jane Kovač Valdes in Sabine Schwenner.

Ujeta v ledeni kristal

Navajeni smo že, da so vsakoletni nastopi Oddelka za sodobni ples na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, ki ga že dvaindvajset let vodi Jana Kovač Valdes, pripravljeni korektno, pogosto pa tudi s presežki. Tudi letos je pred polno dvorano stekla formalno in tehnično brezhibno izvedena produkcija, oblikovana po konceptu Jane Kovač Valdes in Tanje Pavlič kot otroška plesna predstava. Izhodišče za ustvarjanje koreografij za skupine in v predstavo vključenih šestih avtorskih plesov, s katerimi so se plesalke lani uspešno predstavile na  tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus  1– plesna miniatura, je bila tema vode – tega za življenje nepogrešljivega elementa, ki se na našem planetu pojavlja v najrazličnejših oblikah.

Ples dežnih kapljic
Pripravljanje ‘produkcij’ v smislu prikaza dela neke – običajno umetniške – šole pogosto naleti na dilemo, kako predstaviti pridobljeno tehnično znanje in opozoriti tudi na postopno prehajanje v kompleksnejše izražanje v okviru kompozicije oziroma pri plesu koreografije. Jana Kovač Valdes se je odločila za poskus združevanja obojega, za kompromis torej, ki se posreči včasih bolj, včasih manj. Osrednja tema prav gotovo osmišlja ples in pripomore, da mladi plesalci skozi proces dela dojemajo vlogo tehnike, ki je le sredstvo za usposabljanje telesa kot plesnega instrumenta, da pa je treba hkrati vdihniti gibu življenje ter izraz. Po drugi strani so v skladu s tem konceptom prikazane točke (z izjemo avtorskih plesov) v bistvu le zgolj koreografirane etude, zaradi česar se v njih občasno preveč nakopičijo in ponavljajo tehnični elementi, kar gre na račun kompaktnosti izraza.
Mokri ples
Za realizacijo sta poskrbeli Jana Kovač Valdes, ki je predstavo tudi režirala, ter Sabina Schwenner, avtorske plese pa sta mentorsko podpirali  Valdesova in Tanja Pavlič. K čarobnosti vzdušja so prispevali prelepi videoposnetki vodnih motivov (Petra Hlebš), luč v modrih odtenkih, še posebej pa za vsako točko drugačni, naravnost osupljivo bogati in domiselni kostumi (Mojca Janželj Tomažič) in – nenazadnje –  tudi primerno izbrana ‘ambientalna’ glasba z zvočnimi vodnimi efekti in poudarki.
H2O
Predstavo je suvereno uvedla Nuit Vale (2. razred) s svojim solo plesom iz Opusa 1, v belih kostumih, ki so spominjali na vodno peno, pa so s točko H2O zapolnili oder učenci  1. razreda. V tej, kot tudi v preostalih koreografijah – predvsem za mlajše skupine – je bil poudarek na obvladovanju prostora in naravnem gibanju s teki, grupiranji, razpršitvami in spet združevanji v osnovne, a učinkovite forme (krog, vrste,  vijuganja, hojnice …). Učenke, pripravnice 2B, so bile vodne kapljice z drobnimi gibi prstkov, nadvse prisrčne in duhovite pa so bile punčke iz pripravnice 1B, oblečene ‘paradoksalno’ v pisane tutuje – oblačilca, že nekaj časa priljubljena tudi za vsak dan, v katerih lahko skačeš tudi po lužah – in prav to so prav nič ‘baletno’ počele male deklice v točki Mokri ter v tacanju, poskakovanju in skakanju opazno uživale.
Toča tok-tok
V plesu Toča tok-tok je pripravnica 3B ob ritmični glasbeni spodbudi energično odplesala nevihto z nevarnimi udarci trdih ledenih kroglic. V Nagajivem odsevu so v poigravanju z zrcalnimi gibi plesalci sijali in odsevali v bleščečih tunikah, v točko pa je bil vključen še duet iz Opusa 1-2016 v izvedbi Zore Turk Hvala (2. razred) in Alje Turk Hvala (6. razred).
Od skale do peska, Brina Lekše
Avtorski ples Od skale do peska, prav tako iz Opusa, je z energijo elementarnih pojavov – razpadanjem skale, ki jo moč vode spreminja v pesek, odplesala Brina Lekše (6. razred). Poetična in kompozicijsko zanimiva, a zaradi ponavljanj nekaterih tehničnih prvin nekoliko raztegnjena je bila točka Ujeta v ledeni kristal. Učenke 3. razreda v belem so se združevale v ledene oblike in zamrznile vase soloplesalko Ano Leskovar (3. razred, ples iz Opusa 1).
Globina, Neža Vadnjal
V Globinah se je v mrak morskega dna spustila Neža Vadnjal (6. razred, ples iz Opusa 1). Teman ples, kar malce grozljiv, odplesan s poglabljanjem vase. Moč vode je združila skupino in plesalko Paulino Paša Peterca iz Opusa 1 (vsi 4. razred), Sabina Schwenner pa je z učenci 5. razreda uspela zlasti v talnih formacijah ustvariti na trenutke neverjetno živ vtis valovanja premikajočega se vodovja.
Malum
Predstavo je sklenilo daljše delo Malum-življenje (Jabolko) v izvedbi učenk 6. razreda, na odru, polnem sijočih jabolk – simbolov rasti, minevanja in ponovnega rojstva iz zemlje s pomočjo vode. V dinamičnem prepletu že znanih plesnih prvin so jabolka kot rekvizit kar klicala po osrednji gibalno-plesni igri, ki pa je bila v nekoliko predolgi in dramaturško morda ne dovolj premišljeni koreografiji Valdesove in Schwennerjeve premalo izrabljena. Po drugi strani so imele plesalke dovolj priložnosti, da so pokazale solidno znanje tehnike in plesno kulturo, opazili pa smo tudi nekaj izstopajočih nadarjenk.
Reka sedmih imen
Če izvzamem nekoliko stereotipen in preozek nabor tehničnih prvin, ki pa jih korektno obvladujejo tako otroci kot odraščajoči, moram pohvaliti odlično odrsko prezenco, žive obraze in oči ter disciplino ob hkratni sproščenosti ter izraznosti, kar velja tako za najmlajše kot za (v danih okvirih) že izdelane plesalke.
Nagajivi odsev
‘Ekipa’ Oddelka šteje kar 147 članov, od tega le dva fanta – sicer pohvaljena in plešoča, kot je treba, a s premalo možnosti, da bi razvila v tej množici svojo fantovsko plesno identiteto! Ob tem naj omenim, kar je še predobro znano že dolga leta – pri nas in v svetu: v plesnih in baletnih skupinah in šolah (razen na vrhunski ravni velikih ansamblov) močno prevladujejo deklice in dekleta. Zakaj in čemu je tako, bomo ugotavljali in raziskovali kdaj drugič – tole pa naj bo zaenkrat le oklepaj!
Moč vode
Naj sklenem, da smo videli lepo predstavo in uživali skupaj z nastopajočimi: ko se je spustila zavesa, smo z odra zaslišali vesel in zmagovit krik iz stotih grl: "Uspeli smo!"

View Gallery 11 Photos