Če nameravate klečeplaziti pri ljudeh, ki imajo oblast, vam je zagotovljena večna poguba

Pri Mladinski knjigi so v zbirkah Kondor, Roman in Veliki večni roman izšle nove knjige vrhunskih svetovnih piscev v prevodih Sovretovih nagrajencev. Letošnji Prešernov nagrajenec Aleš Berger je prevedel roman Patricka Modianoja Da se ne izgubiš tu okrog. Knjiga je izšla v zbirki Roman, v kateri so pred mesecem dni izdali tudi Kompas. Sovretova nagrajenka Suzana Koncut je prevedla roman Kompas Mathiasa Enarda, letošnjega gosta festivala Fabula, in Rdeče in črno, novo izdajo Stendhalovega romana, ki je izšla v zbirki Veliki večni roman. V zbirki Kondor pa sta pravkar izšli dve deli. V prevodu in s spremno besedo Sovretove nagrajenke Jane Unuk so izšle izbrane zgodbe Nobelovega nagrajenca Isaaca B. Singerja Moč teme, v prevodu in s spremno besedo Sovretovega nagrajenca Boruta Kraševca pa roman Fjodorja M. Dostojevskega Ponižani in razžaljeni.

Roman Kompas francoskega pisatelja Mathiasa Enarda razkriva, kako zelo sta od nekdaj povezana in prepletena Zahod in Vzhod in kako problematičen je bil in je še vedno pogled Zahoda na Vzhod. Glavni junak, avstrijski muzikolog Franz Ritter, se v bolezenski omotici predaja neuresničenemu ljubezenskemu hrepenenju do orientalistke Sarah, ob tem pa potuje v prostoru in času ter osuplja bralca z razkrivanjem najrazličnejših dejstev, že kar neverjetnih zgodb in zamolčanih ozadij, s čimer zapoje pravo hvalnico deželam Bližnjega vzhoda, predvsem Siriji in Iranu. Hipnotičen, eruditski roman govori o svetu, v katerem živimo. Mathias Enard (1972) je francoski pisatelj in velik poznavalec Bližnjega vzhoda, kjer je nekaj časa tudi živel: tri leta v Damasku, dve leti v Bejrutu in leto dni v Teheranu. Študiral je perzijščino in arabščino. Zdaj živi in piše v Barceloni. Za svoja dela je bil večkrat nagrajen, še posebej za romana Cona (2008) in Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih (2010, slovenski prevod 2016). Za roman Kompas je leta 2015 prejel Goncourtovo nagrado za najboljši roman v francoskem jeziku. Mathias Enard je za Kompas leta 2015 prejel najprestižnejšo francosko literarno nagrado, Goncourtovo. Pred kratkim je za Kompas prejel nagrado knjižnega sejma v Leipzigu in je v širšem izboru za letošnjo nagrado Man Booker.

Ko je bil mlad, je izkoristil najmanjšo priložnost, da jo je pobrisal iz družbe, ne da bi mu bilo jasno, zakaj: želja, da bi pretrgal in svobodno zadihal? Tokrat pa je občutil nujo, da se prepusti toku dogodkov in se ne upira brez potrebe. Francoski nobelovec Patrick Modiano (1945) se v najnovejšem romanu iz leta 2014 poloti klavstrofobične, značilno skrivnostne zgodbe o samotarskem piscu, čigar utečeno življenje nekega popoldneva razburka telefonski klic neznanca. Jean Daragane se tako nenadoma znajde sredi nerazrešenega primera umora, ob tem pa se mora soočiti tudi z lastno, dolgo zatajevano travmo …

Francoski romanopisec Stendhal (1783–1842) je večino življenja preživel v Italiji, a med letoma 1821 in 1830 je prebival v Parizu in iz prve roke in v vseh umazanih podrobnostih poznal tamkajšnje dogajanje. Konec leta 1830 je tako izdal svoj najslavnejši, prelomni, v marsičem jasnovidni roman Rdeče in črno, razgiban, neolepšan prikaz francoske družbe, ki jo v letih po bitki pri Waterlooju razjedajo apatičnost, pohlep in korupcija. Sanjaški, povzpetniški protagonist Julien Sorel je eden najbolj vznemirljivih likov v zgodovini evropske književnosti, čigar usoda postavlja namesto zgledov pred nas vprašanja, na katera že skoraj dvesto let iščemo (nepopolne) odgovore. Rdeče in črno je v slovenščini prvič izšlo leta 1932, novi prevod pa je delo Suzane Koncut, dobitnice Sovretove nagrade za prevod Gospe Bovary.
 

"To bo morda slišati kot paradoks, toda čeprav dvomim o obstoju Boga, pa vseeno zaupam v njegovo previdnost, ali če hočete, usodo. Celotni pojav človeka je paradoks – tako biološko kot v vseh drugih pogledih." Nobelovec Isaac Bashevis Singer, na Poljskem rojeni židovski pisatelj, ki je pripadal tradiciji vzhodnoevropske jidiš književnosti, je v svojih kratkih zgodbah in romanih opisoval nepreklicno izgubljeni svet poljskih Židov, ki ga je uničila druga svetovna vojna, sam pa ga je zapustil že sredi tridesetih let, ko se je odselil v Ameriko. Ta svet je znal pričarati pred bralčevimi očmi kot živ, z vso pestrostjo, odtenki in detajli njegovih pojavnih oblik, od tradicionalnega okolja ortodoksnih rabinov, hasidov in podeželskih skupnosti do višjih slojev, moderne mestne mladine, ki je zavrgla vero očetov, sionistov in socialistov, emancipiranih žensk in deklet, intelektualcev in umetnikov.  

"To razgrebanje rane in naslajanje nad bolečino sem razumel: to je užitek mnogih ponižanih in razžaljenih …" Ponižani in razžaljeni so najbolj avtobiografsko delo Dostojevskega. Ko je Dostojevski leta 1860 začel pisati ta roman, je bil star devetintrideset let. Za sabo je imel nedokončan študij na šoli za vojaške inženirje in več zdaj bolj, zdaj manj odmevnih literarnih del …   

View Gallery 6 Photos