Včeraj ni zmagal samo mariborski ‘fuzbal’, ampak tudi plesalca Gordana Grandošek in Trent Whiddon

Včerajšnji večer je bil v znamenju dvojne mariborske zmage. No, nogomet ni ravno moja domena, edino, kar me zanima, kadar sem v mestu Maribor (poletja namreč preživljam v Hočah, vasi, ki sem jo poimenovala ‘Magnasteyerneindanke’), je skrb za ‘parking’ avtomobila. Vneti navijači so namreč lahko nemilostni do avtomobila z ljubljansko registracijo. Včeraj podatka, kje se igra usodna tekma Maribor proti Islandiji, ok google je napisal, da je nasprotnik klub Hafnarfjördur, nisem imela in sem avto parkirala pri prvi gimnaziji. Bližanje proti začetnemu prizorišču nove predstave oziroma muzikala Le Hotel na Lentu je hitro razkrilo, da je tekma tam gor na severu. Središče mesta so namreč preplavili TV-ekrani na prostem, in najbolj vneti navijači so lahko navijali ob hladni pijači. Res da so se zgrinjali črni oblaki nad mestom in nato se je ulilo, a zmaga nogometašev odmeva še danes. Odmeva pa tudi zmaga plesalcev in kreatorjev muzikala, Gordane Grandošek Whiddon in njenega moža Trenta Whiddona. Lahko boste rekli, da ‘nakladam’, a vzporednice med plesom in nogometom lahko potegnemo. Že pred dvajsetimi leti je plesalec in koreograf Goran Bogdanovski s predstavo 1:0 navdušeno pripovedoval, da bi lahko bil ples enako popularen kot nogomet, da so vplivi plesa na kakovost življenja enako ‘zdravilni’ kot nogomet, da se pri obeh sprošča hormon sreče, tudi vemo. Gordana in Trent sta v napovedih obljubljala "popolnoma novo izkušnjo v mestu Maribor". In lahko zatrdim, da se je to na nek način tudi zgodilo. Začetek v Žičkem dvoru, kjer razen plakata Le Hotel ni bilo ne duha ne sluha o plesnem performansu, je sicer nekatere spravljal v slabo voljo, ker niso vedeli, kdaj se bo ‘uradno’ začela predstava. A že sam sprejem v delno adaptiranem atriju Žičkega dvora, ki je v lasti mariborskega gostinskega čudežnega dečka Saše Arsenoviča, v njegovi domeni sta restavracija Rožmarin in hotel Maribor, je bil del predstave. Nekakšen uvod, sproščeno kramljanje s poznanimi in nepoznanimi obiskovalci predstave ob pijači, ‘relaks’ za možgane in pričakovanje nepričakovanega. Odhod iz Žičkega dvora je napovedal David Klobasa, mladenič, ki ima v lasti management agencijo in skrbi za dogajanje v Mariboru, je konkretno poskrbel tudi za nas. Ves čas je bil tudi v navezi s plesno ekipo, da smo se pravi čas vkrcali na ‘letalo’ (avtobus), ki je odpeljalo v ‘Francijo’ (AGD Gustaf) v središče plesnega dogajanja na desnem bregu Drave.

Nato se je začelo zares. Mariborska ‘metelkova’, kot bi lahko poimenovala okolje in dvorano Gustaf, odeta v rdeče luči, ‘šank’, pijača, dim, sedeži, prekriti z umetnim krznom, in zgodba, ki je postavljena v Pariz na Pigalle ter posledično – jasno – v bordel. Gledalci postanemo udeleženci, no, ne čisto pravi akterji, da ne bo pomote in strahu. Pričaka nas mednarodna plesna ekipa in slovenski band. Izkušena avtorja sta namreč povabila k sodelovanju svoje nekdanje plesne sodelavce, s katerimi so plesali v mednarodnih šovih in televizijskih oddajah Burn the floor in Strictley come Dancing, zato je bilo moje navdušenje nad pokazano kakovostjo izjemno.

Na odru se je zbrala paleta različnih karakterjev, starosti in plesnega stila, ki so vsak s svojo prezenco dopolnjevali celotno odrsko koreografijo. Že pogled na biografijo Aarona Casha, avstralskega igralca, plesalca, koreografa, tudi Gordaninega in Trentovega prijatelja in iniciatorja projekta, je osupljiv; Titanik, Pod nožem lepote, So you think you can dance avstralska izvedba plesnega šova, nastopi s Cher v Las Vegasu so že kar zagotovilo, da mu je bila vloga Jimmyja pisana na kožo. Gordana mi je po premieri prišepnila, da bo tudi z njegovo pomočjo muzikal verjetno dobil možnost predstavitve na katerem od mednarodnih odrov. Broadway mogoče?

Igralec Bojan Maroševič, član ekipe SNG Maribor, se je izzivalno podal v šefa bordela in na koncu svojo trdosrčnost spremenil v zaljubljenega mucka s pomočjo balerine Jelene Lečič, ki edina v ekipi ni pela oziroma govorila. Je pa bila njena baletna tehnika toliko bolj zgovorna. Na vaji je plesala še v blond lasulji, v kateri se očitno ni dobro počutila in jo je na premieri odvrgla.

Ploskam pevki Maji Založnik, ki sem jo poznala edino iz šova Slovenija ima talent, ki je ne samo odlično odpela, ampak tudi plesno prezentirala vlogo prostitutke. Njena baročna postava, odeta v kratke hlače in mrežaste nogavice, ki so razkrivale njene velikanske tatuje, čaka na odkritje tistih ‘ta velikih’ producentov muzikalov.

Robbie Kmetoni, Aleksandra Blagojevič, Sylwia Maczek, Krystian Radziejowski, James Paul Frost in seveda glavna ‘kovalca’ predstave Trent in Gordana so pripravili plesno vrhunsko predstavo. Res da na nekoliko majhnem odru so se vrstile posamezne koreografije v skladno premešanih plesnih stilih, od klasičnega baleta preko latinskoameriških in standardnih plesov do flamenka in hip-hopa.

Pravi plesalci, ki obvladajo ‘all in one’, torej ples, petje in igro. Gordana je sicer priznala, da se je v slednjih dveh preizkusila prvič, a ji ne gre oporekati poguma. Časa za kakšno uro pri igralskem ali pevskem pedagogu bo do možnih jesenskih ali zimskih ponovitev še dovolj. Predstavo si namreč lahko ogledate samo še danes in jutri ob 20.30, potem se ekipa razpusti in se znova združi, ko bodo dogovorjeni novi termini.

Ne smem izpustiti tudi spremljajočega ansambla oziroma benda v sestavi Nino Moreškič, Dani Marinič, Jure Najdič, Igor Bezget in Boris Majcen. Ekipa je namreč trenirala in se usklajevala samo tri tedne, a včeraj je na predstavi vse ‘štimalo’. Tudi mikrofoni! Za nastop izven slovenskih meja bo treba urediti glasbene avtorske pravice, tega se Gordana in Trent zavedata. 

Občinstvo je nastopajoče nagradilo z aplavzom, tudi že med samimi točkami nismo skrivali navdušenja. Avtobus nas je po dobri uri in četrt odpeljal nazaj v mesto, na levi dravski breg v hotel oziroma restavracijo Maribor, kjer nas je pričakala še zakuska. Prav gotovo vas bo zanimala tudi cena vstopnice. Ta znaša 50 evrov na osebo in je spodbudila šefa Plesnega kluba Rolly Branka Padjana, da je na družabno omrežje Facebook na moj zid prilepil pripombo "če našparam za vstopnico, pridem". Branko ima časa za šparanje bore malo, cena pa je glede na to, kaj predstava z dodatki ponuja, ravno pravšnja. 

Recimo za ogled muzikala Vesna v ljubljanskih Križankah boste odšteli 32 evrov, za predstavo Dance Amore, v katerem prav tako pleše Gordana Grandošek, ki bo septembra v Cankarjevem domu, pa 34,90 evra, brez pijače in jedače seveda. Boste pa – to drži – za ogled nogometne tekme na stadionu Ljudski vrt na dan tekme plačali samo 13 evrov. Bilo bi zares lepo, če bi se začeli plesalci med seboj podpirati. Med občinstvom mnogokrat pogrešam plesalce, ki bi prišli pogledat ‘konkurenco’. Reka ‘združeni smo močnejši‘, žal še nismo osvojili.

Nenazadnje še podatek, da sta predstavo v celoti financirala Trent in Gordana iz lastnega žepa. "Niti ne vem točne številke, recimo, da bo končna cifra nekje med 20.000 in 30.000 evrov. Vsi izvajalci so plačani, nihče ne dela brezplačno. Veliko sva vložila v ta projekt. To je bila dolga leta Trentova želja, ki sva jo zdaj uresničila," pravi Gordana. Sicer pa se prepričajte sami, kaj vam ekipa mariborskega muzikala ponuja. Trenutno je za današnjo predstavo na voljo še nekaj vstopnic, za jutri pa se že skoraj išče karta več.

View Gallery 11 Photos