Tako je, če si pri koritu. Tomaž Rode dodelil sredstva kar sebi

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani sta bila zavrnjena na programskem razpisu Ministrstva za kulturo JPR-PROG-2014-2017. Obstoj društev z 88-letno in 66-letno tradicijo, ki segata v sam vrh slovenske ljubiteljske kulture, je postavljen pod vprašaj. APZ Tone Tomšič je s 85-odstotnim zmanjšanjem letnega proračuna v hudi finančni stiski, medtem ko je AFS France Marolt ob tretjino letnega proračuna, kmalu pa bo ostala brez dolgoletnih prostorov na Kongresnem trgu.

Mag. Jože Osterman (levo) in dr. Gašper Troha
Na podlagi vsebinskih utemeljitev strokovne komisije in prejemnikov sredstev, ki jih je predstavil dr. Gašper Troha, direktor Direktorata za ustvarjalnost pri Ministrstvu za kulturo, predstavniki ljubiteljske kulture postavljajo pod vprašaj strokovnost in nepristranskost komisije, ki je odločala na razpisu.
Mag. Jože Osterman (levo) in mag. Igor Teršar.
Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani sta 22. januarja 2014 ob 10. uri v prostorih Kult3000 organizirala tiskovno konferenco, na kateri sta izpostavila zaskrbljujoče stanje na področju slovenske ljubiteljske kulture ter vprašujoč obstoj njenih najvidnejših predstavnikov. Mag. Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije, je izpostavil pomen sistemske podpore vrhunskih predstavnikov ljubiteljske kulture kot predpogoj za njen celoten obstoj in ohranjanje visoke ravni kvalitete.
Na sliki z leve: predsednik ZKD Slovenije, mag. Igor Teršar, direktor JSKD, Marko Munih, Lucija Tavčar in Sebastjan Vrhovnik.
Mag. Igor Teršar, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, je poudaril, da je strokovna in finančna podpora različnih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti zelo pomembna, saj predstavljajo pomemben del življenja slovenskih državljanov. "To je posebnost, na katero smo lahko ponosni, saj v Evropi težko najdemo prebivalstvo, ki je pripravljeno svoj prosti čas posvečati kulturi v takšnem obsegu, kot se to dogaja pri nas." V Sloveniji se z ljubiteljsko kulturo ukvarja okoli sto tisoč odraslih, je še poudaril.
Dr. Gašper Troha, direktor Direktorata za ustvarjalnost (levo) in Marko Munih, dirigent
Dr. Gašper Troha, direktor Direktorata za ustvarjalnost pri Ministrstvu za kulturo, je na zastavljeno vprašanje, kdo je prejemnik finančnih sredstev iz omenjenega razpisa, med drugim navedel Društvo baletnikov Slovenije, Zavod Gabrijel fest Cerkno, Društvo slovenskih skladateljev in Zavod Druga Godba. Med sprejetimi predlagatelji so tudi Zavod Sploh, Kulturno društvo Lib-Art, Ars Ramovš zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje ter drugi. Dr. Troha je ob navedbi poudaril, da bo uradni seznam prejemnikov finančnih sredstev objavljen v kratkem.
Tomaž Rode, član komisije za dodelitev sredstev društvom in predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije
Strokovno komisijo v omenjenem razpisu so sestavljali: Lovrenc Blaž Arnič kot predsednik ter člani Tomaž Rode, dr. Gregor Pompe, Luka Zagoričnik in Mario Batelić. Pri tem ni zanemarljiv podatek, da so kar trije člani komisije v navzkrižju interesov. Tomaž Rode je hkrati tudi predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije, ki je po navedbah dr. Trohe med prejemniki finančnih sredstev.
Lucija Tavčar, predsednica APZ TT UL, Sebastjan Vrhovnik, dirigent APZ TT UL, Tomaž Simetinger, umetniški vodja AFS France Marolt
Prav tako z izbranimi društvi sodelujeta Mario Batelić in Luka Zagoričnik. Slednji je soustanovitelj zavoda Mota (Museum of Transitory Art), ki svoje spletne strani sploh nima napisane v slovenskem jeziku. Mihaela Jagodic pa je socialno mrežje Facebook zapisala, da član komisije Mario Batelić aktivno in po uradno dostopnih virih piše za Drugo godbo in od leta 2002 tudi za festival Jazz Cerkno piše vsa besedila za katalog ter zanj pripravlja promocijska besedila in radijske oddaje – in Druga godba in Jazz Cerkno sta bila seveda sprejeta v financiranje.
Luka Zagoričnik je član kosmisije in član Zavoda Mota, ki je prejel sredstva MK. (foto: Martina Dervarič)
ŠOU v Ljubljani skrbi predvsem možnost načrtovanja in izvajanja kontinuiranega kvalitetnega dela, saj sredstev, ki bi zadostovala za programsko delovanje, ni možno pridobiti iz drugih virov. Z izgubo financiranja sta se morali omenjeni društvi odreči mnogim kakovostnim projektom, predvsem pa vsem investicijam, ki društvoma omogočajo stalno kvalitativno rast. AFS France Marolt se ob ukinitvi programskega financiranja, zaprosili so za 30.000 evrov na letni ravni, kar pomeni 120.000 evrov za štiriletni program, sooča s problematiko, kako financirati terensko-raziskovalno delo, iz katerega črpa gradivo za poustvarjanje, kako vlagati v fundus kostumov in inštrumentov, ki sodi med najbogatejše v Sloveniji in ne nazadnje, kako financirati 22 tisoč evrov letne najemnine, ki jih za prostore na Kongresnem trgu 1 plačuje Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Dobili so namreč nič in lahko zaprejo vrata.
Akademska folklorna skupina France Marolt
APZ Tone Tomšič se ob kar 85-odstotni izgubi finančnih sredstev spopada z vprašanjem kritja osnovnih programskih stroškov, kot je kritje honorarja dirigenta in izvajanja koncertne dejavnosti. Mednarodno sodelovanje, po katerem zbor slovi, in bogatenje zborovskega repertoarja preko naročil novitet pa sta v celoti postavljena pod vprašaj.

View Gallery 9 Photos
Parada plesa
Uporaba piškotkov

Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.