Študentke Akademije za ples navdušile. Izvrstno zastavljeno in perfektno izvedeno!

Minilo je prvo šolsko leto (2016/2017) na novo organizirane Akademije za ples, pridružene Alma Mater Europaea – ECM, ki ponuja  visokošolski študijski strokovni program prve stopnje po bolonjski prenovi za študij plesa, ki se izbirno deli na smeri: sodobni ples, tekmovalni ples, standardni in latinskoameriški, družabni ples, plesni džez in balet; strokovni pouk je razdeljen po izbirni usmeritvi, medtem ko so teoretični in splošni predmeti skupni. S pridobljeno strokovno izobrazbo dodiplomskega umetniškega študija diplomiran plesalec/-ka, diplomiran koreograf/-inja je omogočen tudi vpis na magistrske umetniške študije doma in v tujini. V Mariboru se Akademija za ples (sedež na Slovenski cesti 17) usmerja k dodiplomskemu študiju klasičnega baleta, smer metodika in praktično poučevanje klasičnega baleta, s pridobitvijo diplome baletnega pedagoga, v Ljubljani pa na področje izobraževanja plesne umetnosti.

Program plesne akademije, kot so zapisali, obsega 1600 kontaktnih ur izobraževanja v treh letih in 3240 ur študentskega individualnega dela. Sedež AMEU v Ljubljani je na Štihovi 7, v prostorih Urška Pro v stečaju, vadbena dvorana za prvi letnik smer sodobni ples pa na Miklošičevi 28 pod Slovensko kinoteko, kar pomeni, da vadbeni prostori še niso bili povsem akademsko rešeni.

Akademija za ples AMEU je prva tovrstna slovenska plesna akademija, ki v svojem študijskem programu zaobjame široko paleto plesnih usmeritev – od klasičnih do sodobnih, sicer za zdaj še na triletni visokošolski stopnji, medtem ko se dvoletni visokošolski študij za klasični balet  izvaja že na naših dveh konservatorijih za glasbo in balet v Ljubljani ter Mariboru. Šolski program izobraževanja klasičnega baleta in sodobnega plesa je v Sloveniji že strokovno zaokrožen na srednješolski in visoki študijski stopnji, na osnovnošolski pa se tako baletno kot sodobno plesno šolanje začne s plesnimi pripravnicami predšolskih in šolskih otrok ter nadaljuje na šestih razrednih stopnjah po programu  naših glasbenih šol, v Ljubljani in Mariboru pa je sestavni del KGB. Velika večina naših profesionalnih plesalcev s smeri sodobnega plesa se je izobraževala in urila že od srede 70. let v plesnih društvih v organizaciji ZKOS, danes pa pod okriljem kulturne organizacije JSKD RS in v plesnih šolah ter klubih. Prvi profesionalni statusi (plesalec, koreograf, pedagog) so bili po zastavljenih programih dodeljeni sredi 80., ko se je po določenem številu samostojnih projektov, predstav in učnih programov lahko pridobil naziv samostojni delavec v kulturi. Mnogi plesalci, ki so se želeli še bolj usmeriti v plesne poklice, so se napotili na akademske študije tudi izven naših meja, in kar nekaj jih je ostalo v tujini v mednarodno razpoznavnih plesnih skupinah. Torej – kdor ima sanje, jih lahko vedno uresniči, čeprav niso bili vedno dani najboljši pogoji za njihovo uresničitev.

V Sloveniji se je plesno izobraževalna ledina orala že v času dveh svetovnih vojn (1918 in 1940), ko se je ustanovila naša prva baletna šola za potrebe SNG Opera Ljubljana in ko je bila leta 1930 organizirana prva zasebna plesna šola v Ljubljani, šola za izrazni ples Mete Vidmar, diplomantke plesne šole Mary Wigman. Toliko v razmislek, koliko plesnih brazd je bilo treba zaorati in koliko potu preliti, da so vzniknila plesna semena ter oplodila današnjo slovensko plesno akademijo AMEU, sicer še kot zasebno, samoplačniško akademijo, ki ne temelji na finančno privilegirani državni ravni, kot ga imajo preostale naše tri umetniške akademije (AG, AGRFT, ALU).

  
Sanje je imel tudi preminuli koreograf in pedagog Ambrož Tomaž (20. 10. 1948 – 19. 10. 2014), ki jih je vseskozi uresničeval, če se spomnimo njegovih plesnih dosežkov in njegove PŠ Urška, ki je več kot plesna šola, je tudi uresničil svoj zadnji sen, ko je kot dekan prvega oktobra leta 2010 prvim študentom odprl vrata prve slovenske Akademije za ples, ki jo je zastavil v prostorih svoje plesne Urške v Ljubljani, in to s širokim programom plesnih smeri, praktično enakih, kot jih ima novo ustanovljena Akademija za ples AMEU, manjkal pa je program za smer balet, sicer je klasični balet bil vključen kot splošni izobraževalni predmet. Prvo predstavitev so njegovi študenti imeli že ob koncu prvega semestra. Takrat je dejal, da je v plesu preveč obrti in premalo znanja. Zavedal se je, da je telo plesalčev plesni inštrument, ki ga je treba uglasiti in se z njim znati izražati, akademski študij pa namenil strokovnemu pridobivanju znanja s področja plesa. Takrat tudi ni bil najbolj zadovoljen s plesnim predznanjem prvih vpisanih študentov, a se je do zaključka prvega študijskega leta in ob takratni zaključni produkciji vadbenih programov, zaokroženih v krajše prostorske koreografije, tudi že opazno kazal gibalno-plesni napredek; saj je znano, da vaja dela mojstra. Ambroževe sanje so se po sedmih letih uresničile, kajti med takratno prvo študijsko generacijo in sedanjo generacijo študentk prvega letnika AMEU, smer sodobni ples je vsekakor razlika, in to v dobro uglašenem plesalčevem plesnem inštrumentu, v gibalnih in izraznih telesnih dimenzijah, kar vsekakor gre v prid letošnji generaciji AMEU.

Študentke prvega letnika Akademije za ples AMEU, Neža Blažič, Ivana Gregurič, Tina Habun, Laura Ivančič, Katja Kolarič, Ondina Kerec, Manca Vukelič, so svoje prvo študijsko leto končale s plesno predstavo Zaključna produkcija 19. junija na odru Plesnega teatra Ljubljana pod mentorskim vodstvom Rosane Hribar, Gregorja Luštka in Jane Menger. Navzoči so se ob zaključku predstave kar glasno spraševali, ali bo možno še kaj več predstaviti po treh letih šolanja, ko je bila že produkcija zaključnega prvega letnika izvrstno zastavljena in izvedena. Ja, sledilo se je zaokroženi koreografski celoti v odlični izvedbi študentk prvega letnika, seveda še v razlikah tehničnih zmožnosti posamičnih predstavitev in prezence, vendar tako zaokroženih ter vpletenih v celostno plesno obliko, da so bili vsi več kot zadovoljni z uprizorjeno  predstavo, tako gledalci kot pedagogi in študentke, ki so intenzivno plesale skoraj  45 minut.

Dogodek se je začel s plesno miniaturo Mance Vukelič In a Heartbeet, s katero se je najprej predstavila na Opusu 1, tekmovanju mladih ustvarjalcev 2017. In Manca je pozneje svoj avtorski solo s posebnim navdihom tudi prenovila ter zaplesala, s svojo plesno poetiko pa navdušila gledalce Lutkovnega gledališča Maribor 23. junija v predstavi Izpleši svoje sanje, ki je tekla v organizaciji JSKD OI Maribor in v selekciji Minke Veselič Kološa na njihovi 26. Odprti plesni sceni v sklopu Festivala Lent.

Tudi Zaključna produkcija AMEU se je začela z Mančinim tenkočutnim plesnim dihom, ko vsak gib izpoje subtilne tone notranjih občutkov, tudi diha v šumih ter ritmu, ki spominjajo na srčni utrip. Manca Vukelič izhaja iz PK Pingi, je tudi akrobatka, ki se uri na delavnicah Katjuše Kovačič, ukvarja se s capoeiro, sodelovala je na Zimski plesni šoli, ki jo organizira Območna izpostava JSKD Maribor, predvsem pa sodobna plesalka širokega plesnega spektra, ki je k svoji miniaturi pristopila poglobljeno ter razmišljajoče, ko je bil vsak njen gib ubrani del njene poetično zasnovane plesne pesnitve. Na letošnjem Opusu 1, državnem tekmovanju mladih ustvarjalcev, je v skupini C nastopila tudi študentka Katja Kolarič z avtorskim solom Sanje kot resničnost. Svoj avtorski solo je odlično zavela po odru Španskih borcev, tudi prejela srebrno priznanje, do zlatega pa je zmanjkala tista prefinjena nit, ki v plesni abstrakciji berljivo povezuje temo, naslov ter predstavljeno plesno miniaturo v dveh scenskih izvedbah, na generalki in nastopu.

Manca je s svojim plesom priklicala duet, ki se je povezoval s tercetom in je sedem tehnično dorečenih plesalk zavelo plesne vrtince po odru mnogoterih zahtevnih prepletov, letečih dvigov, vrtečih odskokov, polzenja in fluidnosti talnih ter kontaktnih tehnik, baletnih piruet in klasične estetike, ki je vse bolj navzoča tudi v plesnih tekmovalnih programih, pa nenadnih izhodov ter vhodov, tudi premišljujoče gibalne tišine ali statičnih izolacij, vendar vseskozi izpolnjenih z živo življenjsko energijo, in to vse do samega konca, ko se je kar prileglo spuščanje na plesna tla, to ležeče mirovanje, vendar še živih pogledov v morebitnem pričakovanju novega ustvarjalnega plesnega vala, neutrudljive mladosti, hrepeneče po plesnih poljanah. Predstava je sestavljenka izbranih vadbenih oblik, ki so se vrstile med šolskim letom, tudi repertoarnih ter ustvarjalnih delavnic, vseskozi pa sta izstopali Manca in Katja, tudi Neža Blažič s svojo odskočno tehniko, posebni prostor v tej uprizoritvi si je prisvojila Ivana Gregurič v prezenci in energiji svojih lastnih izraznih moči. Zaključna produkcija prvega letnika je navdušila s predstavljeno plesno dinamiko, ki ni puščala praznega prostora, ki se je širila in slikovito razvrščala po plesnem odru v obrisih živih tridimenzionalnih likovnih oblik, ki koreografijo bogatijo z abstraktno strukturo barvitih gibalnih linij, tudi niansirajo utrip časa, tokrat utrip nove plesne generacije študentk plesne akademije AMEU.

 
Akademija za ples AMEU je odprta za vse, informacije o avdicijah in pogojih za vpis pa najdete na spletni strani
http://www.almamater.si/akademija-za-ples-c20

View Gallery 10 Photos