Spomladanska plesna šola uspela!

Na Spomladanski plesni šoli (foto: Saša Huzjak)

Navdušeni tečajniki, navdušeni pedagogi na spomladanski plesni šoli v Mariboru

V organizaciji Javnega sklada RS za kulturo Območna izpostava Maribor in Zveze kulturnih društev Maribor je letos potekla 36. Spomladanska plesna šola/SPŠ, pravzaprav prvo tovrstno spomladansko plesno izobraževanje, ki se je iz časa zimskih počitnic prevesilo v praznične aprilske dni, dogajalo pa v Karanteni, Pobreška cesta 20. Spomnimo se, da je 35. Zimska plesna šola/ZPŠ potekla lani od 21. do 24. februarja, praktično tik pred razglasitvijo virusne epidemije covida-19, tudi že takrat ob omejevalnih ukrepih. Takoj za tem pa se življenjski tempo 21. stoletja nenadoma ustavil, dobesedno zamrl. Od takrat je minilo leto dni, in je letošnji februar bil še strogo obdan s koronskimi ukrepi, ko so se ti ob koncu marca in aprila začeli sproščati. Nato pa se z aprilskim soncem že bolj na stežaj odprla vrata šolskim in učnim programom ter praksam, med katere sodi tudi plesno izobraževanje.

Minka Veselič Kološa je poskrbela za vsebino in organizacijo in jasno tudi za dosledno izvajana priporočila ob covidu.

Strokovna sodelavka za ples JSKD OI Maribor Minka Veselič Kološa se je tudi pravočasno opredelila za ta novi spomladanski termin, da je lahko organizacijsko in strokovno dorekla celotni program, tudi natančno ukrepala po epidemioloških predpisih in zahtevah NIJZ, ki so botrovali novi organizaciji, kot tudi pripravi obstoječih prostorov. Že sam vhod v Karanteno je pridobil novi videz, to ni bil več samo vstopni hodnik, ampak je postal kar prirejena sprejemnica, tudi križišče, kjer so se udeleženci usmerjali v učne prostore pritličja ali pač v prvo nadstropje, dogajalo pa se od 9. do 19. ure skupaj z vmesnimi odmori. Odmori so služili za zdravo celodnevno zračenje svetlih prostorov velikih oken, tudi se temeljito zračilo in razkuževalo pred jutranjim začetkom, nato pa še ob koncu večernega programa, razkužila pa vsepovsod vidna in dostopna.

Na splošno je vladalo mirno vzdušje v prostorih, kjer je nekoč v času ZPŠ potekal pravi živ-žav, se kuhali čajčki, delili sokovi. Tokrat je možno ’kofetarsko’ nujo kar dovolj dobro obvladal obstoječi avtomat, tudi žejnim delil čaj in sokove, seveda za pravi kovanec, kovanci pa znova postali sila zaželeni. Delovni prostori tudi dovolj veliki, da je bila potrjena prisotnost desetih udeležencev, ko je vseh udeležencev bilo v skupnem okoli 50, časovno in prostorsko razporejenih po devetih skupinah strokovnega plesnega izobraževanja (v minulih letih pa najmanj še enkrat toliko). Tudi je letošnja SPŠ bila razpisana za tiste generacije mladih plesalcev, ki se ob doseženem znanju že bolj resno poglabljajo in usmerjajo k raziskovanju, poučevanju in ustvarjanju na področju plesnih umetnosti.

Organizator na čelu z Minko Veselič Kološa, ob mnogih plusih tega spomladanskega termina, že kar razmišlja, da bi se tovrstno plesno izobraževanje tudi v prihodnje dogajalo v tem spomladanskem času. Letos so predvsem bili vabljeni domači pedagogi in umetniki, kajti težave pri prehodu meja so znano še prisotne, sicer pa naši povabljeni plesni pedagogi in profesorji poučujejo tako doma kot v tujini ter na njihovih akademijah, in so bili tudi testirani, nekateri celo že cepljeni. Srečanje z Minko Veselič Kološa ob mizi v sprejemnici hodnika je kar kazalo, da teče vse, kot je treba, kar je njen nasmeh (neviden pod masko) že odseval v žaru njenih oči. Nato je nato še dejala, kako je srečna, ko vidi te mlade, ki jim od sreče sijejo oči nad maskami, ko so končno učakali dan, da izobraževanje steče v živo in se po dolgem času znova srečajo s prijatelji, se v živo lahko tudi pogovarjajo. “Ko jih gledaš tako srečne in nasmejane, pozabiš na vse težave, saj si ob njih končno tudi sam srečen, ko si jim vse to lahko omogočil. Zato sem vztrajala in verjela, da program bo. Prišli so iz vse Slovenije, Ljubljane, Celja, Žalca, Slovenj Gradca, Gornje Radgone, Kočevja, Maribora in okolice, tudi jih je kar šest prispelo iz Društva za umetnost plesa Harlekin, ki kot skupinska celota praktično že zasedejo izbrani učni termin. Ja, vesela sem, da se mladi lahko posvečajo temu, kar si želijo, in to v živo ter na višjem izobraževanem nivoju. Zadovoljna sem, da jim lahko doma omogočimo dovolj prostora in pestro izbiro strokovnih programov za njihovo zaželeno učno nadgradnjo. In ko jih gledam, kako so srečni, nasmejani, se zavedam, da je ves ta trud bil še kako pomemben.

Jutranji počitniški, vendar delovni začetki so začenjali z jogo, tudi s približevanjem baletne klasike sodobnim plesalcem. Jogo za sodobne plesalce je vodila Nina Fajdiga, gradila pa na drži telesa in prepotrebnem raztegovanju, tudi dopolnjevala še s sodobnimi elementi. Nini je iz mariborske Plesne izbe uspelo svoje takratno plesno znanje nadgraditi na plesni akademiji SNDO v Amsterdamu, kot koreografinja in plesalka je potem vidno delovala v tujini, od leta 2006 pa še posebej kot performerka sodelovala z Davidom Zambranom, s katerim sodeluje še danes. Ko se je odločila vrniti v Slovenijo, se je tudi preusmerila v pedagoško delo, je profesorica sodobne plesne tehnike na SVŠGUGL oziroma na gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani. Zadnje dve leti se usmerja še na plesno izobraževanje dijakinj Srednje vzgojiteljske šole, ki je tudi sestavni del SVŠGUGL. Sodeluje tudi s plesno akademijo Alma Mater Evropaea in z Zavodom En-Knap. Svojo drugo učno uro na SPŠ pa je Nina gradila na poučevanju sodobne usmeritve, imenovane Flying Low ali nizko leteče plesne oblike, ko se ples modulira v drsnih držah ter oblikah, tako na tleh kot v višinskih prebojih. Na njeni uri sem zaznala tudi tri učenke ljubljanske Umetniške gimnazije za sodobni ples, Emo, Lano in Ivano, ko jih sploh ni bilo treba vprašati, kako se počutijo na SPŠ in kako so zadovoljne z izbiro programov; saj so široki nasmehi in izrečeni superlativi kar leteli mimo mene, ko so po zaključku programa nemudoma poletele v sončni dopoldan.

Nasmejana Tina Dobaj in njene tečajnice ter tečajnik Vid


Baletno tehniko za sodobne plesalce I in II je vodila Tina Dobaj. Že po prvem dnevu je bila več kot navdušena nad svojimi tečajniki, ko je temperamentno, tako kot poučuje, pripovedovala, kako resne in dovzetne tečajnike ima, med njimi še celo hiphoperja, ki jo je presenetil, da kar tekoče spremlja program, čeprav se je prvič znašel na klasični uri. Njene ure baletne tehnike so kompleksne in zahtevne, ko klasični kod dopolnjuje s sodobnimi zasnovami. Po SPŠ pa jo že čakajo priprave za študijski semester na plesni akademiji Anton Bruckner v Lienzu, kjer poučuje sodobni ples.

Na Tinini baletni uri je izstopala Kaja, mlada balerina iz Nove Gorice, ki je nižje baletno šolanje že zaključila, obiskuje pa nadaljevalni baletni program na Glasbeni šoli NG pri baletnem pedagogu Sergeju Semenjuku. Dejala je, da se že odloča za profesionalno plesno pot, ob tem pa informira o mednarodnih programih, poleg baleta sledi tudi programu Plesne šole MN in je pod mentorstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia tekmovala v paru na Državnem prvenstvu 29. Opusu 1, ko sta se s plesalcem Matijo uspešno predstavila v M kategoriji. V Nastjini koreografiji je to svoje tekmovalno leto kar uspešno zastavila še s tekmovalnim programom solo modern na letošnjem Master Dance Festivalu Lukec Open.
Hiphoper Vid je prispel iz Kočevja in se kar pogumno odločil, da svoje plesno znanje obogati še z osnovami baleta in se seznani s sodobno tehniko. Tudi je bil zadovoljen, ker se je pridružil programu poučevanja SPŠ in se srečal z novimi plesnimi izzivi, sicer v svoji plesni kategoriji tudi tekmuje, tako je na letošnjem Lukec Open zasedel odlično četrto mesto v kategoriji solo hip-hop.

Urša Rupnik


Na sredi učnega dne SPŠ je mlade plesalce prevzela in okupirala Urša Rupnik s svojim sodobnim in že utečenim letečim programom Follow the flow I-II, v plesnem pretoku in toku hitrih kombinacij, ki se talno pretakajo ali pa letijo v višave. Tudi že drugič sodeluje v tem počitniškem učnem sklopu JSKD OI Mb. Po zaključku SPŠ pa se verjetno že kmalu vrne v Maribor, in to na Odprto plesno sceno na Lentu z novo plesno uspešnico Measure of pleasure v koreografskem in plesnem tercetu z Igorjem Sviderskim in Mojco Majcen. V Ljubljani že nadaljuje s plesnim poukom v Epicentru, tudi načrtuje, da letos le steče mednarodni plesni festival ImpulsTanz na Dunaju, kjer kot asistentka in koreografinja sodeluje z legendarnim Joejem Alegadom.

Sodobnim programom je zavzeto sledila tudi gospa Sabina, ki sicer živi in profesionalno deluje v Berlinu, vendar jo sorodstvene vezi vežejo za Maribor, tako da je lahko sledila programu SPŠ, sicer smo se z njo že srečali v minulih zimskih terminih ZPŠ. Slovenskim staršem se je rodila v Nemčiji, kot otrok pa bila hiperaktivna, njena motnja je bila ocenjena nekje med ABS in ADHS, in bila tako uporniška, da ni hotela niti vstopiti v nemško šolo. No, pozneje je končala določeno šolsko izobrazbo, tako da se zaposlila s 16. leti, v tem času pa se srečala s plesno šolo in se dve leti aktivno usmerjala na takratni plesni jazz. Ples je bila njena neizpolnjena otroška želja, njeno telo pa zelo gibko in prožno, vendar sta ji manjkali vztrajnost in koncentracija. Po teh dveh učnih letih jazza se je odločila in napotila na plesno akademijo v Rotterdam, kjer je bila tudi sprejeta, celo razporejena na višjo učno stopnjo. Čez nekaj časa pa so ji svetovali, da naj zapusti akademijo, ker ta ni zanjo. Ni popustila, vztrajala je in po petih letih zaključila svoje akademsko plesno šolanje. Kot pravi, je neizmerno hvaležna akademiji v Rotterdamu, kjer so jo znali obvladati, ji dati poklic, tako da je lahko izpolnila svoje sanje in zaključila šolanje. Potem se je vključila v socialni program zdravljenja s plesom in pomoči otrokom s praktično istovetno motnjo, ki jo je tudi sama imela v otroštvu. Njen plesni duh pa svež, aktiven in nemiren, ko roke sledijo besedam in se ji iskrijo oči. Njena življenjska zgodba vsekakor potrjuje, kako se s plesom da uspešno zdraviti in ozdraviti.

Katja Čuk

Vsakodnevni zaključek SPŠ je potekal ob prijetnih ritmih salse na delavnici Salsa fusion solo I-II, ki jo je tudi letos za udeležence vodila simpatična Katja Čuk, ko je salsa še posebej zaživela v plesnih korakih in ritmih njene plesne skupine, ki ji v Mariboru že uigrano sledi. Delovni dan SPŠ se je zaključil še z mentorsko delavnico po učnem konceptu Saše Lončar in v organizaciji ter izvedbi KD Qulenium Kranj, ko so tokrat bili prisotni le mentorji, in ne najmlajši, v podporo pa povabili še Dalanda Diallo. Na delavnici so predstavili pravljične zemljevide, ko je vsaka od mentoric imela svojo pripoved zarisano na priloženem papirju, zgodbe pa se poučno zapletle in napeto razpletale, tudi sproti dopolnjevale in bogatile.

Zanimivo, da letošnji SPŠ niso sledili le mladi, ampak so se v posamezne programe aktivno vključili tudi mentorji, ki so nekoč bili in so nekateri tudi še povezani s Plesno izbo Maribor, pogovori z njimi pa kar ukazali na nekatere spremembe, ki jih je botrovala virusna korona. Na jogi sem se srečala z Jasmino Križaj, in to prvič po lanski plesni Platformi. Pogovarjali pa se o njenem vsestranskem online izobraževanju v času zaprtih koronskih poti in plesnih dejavnosti. Njeno izobraževanje posega celo v kitajsko medicino, pa na področje prvinske hrane, tudi odkriva ženski energetski in hormonski potencial. Na SPŠ se je lahko udeležila izbranih programov, ko je otrok lahko v vrtcu, odločila pa se za jutranji vzgon z jogo in dnevni zaton ob salsi, ki ji je prav v zabavo, saj jo razbremeni dnevnih napetosti. Skupaj s partnerjem Simonom Wehrliem pa načrtujeta tudi novo premiero in upata, da steče v poletnem terminu.

Mojca Ussar pozorno sledi navodilom Katje Čuk.


Tudi je Mojca Ussar sledila programu solo salse. Rekla je, da se je odločila za nekaj novega, za novo izkušnjo plesne zvrsti, za telesno igrivost, kjer lahko uživa v glasbi in se sprošča v ritmu. Čas korone, kot je dejala, je pri njej ozaveščal nova učna obzorja, praktično se je ob zastoju življenjskega in učnega tempa začela na novo poglabljati v moč ustvarjalnosti. Glede na zdravstvene ukrepe je plesni program stekel tudi z manj učenci, kar pomeni, da se je vsakemu od njih lahko več posvečalo, kot pa je to lahko potekalo pri večjih skupinah. Tudi se v praksi kaže, da so današnji otroci veliko bolj ustvarjalni, kar je vplivalo k njeni odločitvi, da s svojimi mladimi ustvarjalci pristopi k tekmovalnemu programu Opus 1, plesna miniatura. Ta nova usmeritev ji je dala tudi nove delovne moči in novi ustvarjalni polet.

Tanja Verglez

Jutranji klasiki in sodobnosti se je posvečala tudi Tanja Verglez, ki naj bi vodila oddelek za sodobni ples na Glasbeni šoli Trbovlje v času porodniške odsotnosti Kim Kern, a so se stvari zakomplicirale pri vodenju plesnih pripravnic, ki niso dobile dovoljenja za delovanje v času koronskih ukrepov. Skoraj se neverjetno sliši, ko pa tri stopnje plesnih pripravnic obiskujejo šolski otroci, in to tisti, ki so po sprostitvah virusnih ukrepov tudi prvi sedli v šolske klopi, saj se razredni plesni pouk začne šele s 4. razredi OŠ. Tudi Tina Dobaj je podobno spregovorila o učnih težavah na baletnih šolah, ko zaradi zapiranja baletnih pripravnic nastopa pereča negotovost in starši ne upajo vpisati otrok v tekoče šolsko leto, šolski programi pa se vnaprej načrtujejo. Da tudi misliti, da glasbene šole mogoče niso dovolj jasno predstavile obstoječih baletnih in plesnih učnih programov, tudi jih niso mogoče dovolj prilagajali zahtevanim pogojem glede na kvadraturo dvoran in dorečenega števila prisotnih otrok, seveda pa se hkrati zastavi vprašanje, ali imajo vsi glasbeni šolski oddelki tudi dovolj prostorskih možnosti za plesno poučevanje po zahtevah koronskih ukrepov.

(foto: Saša Huzjak)

Ni kaj, program SPŠ se ni uspešno razvijal le v danih prostorih ob zastavljenem programu plesnega poučevanja, ampak se je tudi v živo razglabljalo o plesni umetnosti in pouku v novih koronskih časih in so še dlje zajadrali načrti ter misli. Tudi se znova in v živo potrdilo, da ples odpira ustvarjalne globine in pripomore k zdravljenju in vsakdanjemu sproščanju.