Šov plesalci spet briljirali. Na evropskem prvenstvu kar petkrat zlati

Konec novembra in začetek decembra je za plesalce show dancea in stepa rezerviran termin za Rieso. Tradicionalna lokacija v Nemčiji, kjer se je letos odvijalo evropsko prvenstvo v show danceu in ta trenutek že tekmujejo prvi tekmovalci stepa na svetovnem prvenstvu v preimenovani Sachsen Areni. Letos je bilo vzdušje na evropskem prvenstvu v show danceu drugačno, kot smo vajeni, čemur je botrovalo ravno to, da se po dolgem času na tem mestu ni odvijalo svetovno prvenstvo v tej disciplini, hkrati je minilo več mesecev od svetovnega do evropskega prvenstva in organizator je tekmo resnično preveč razpotegnil. Udeležba tako tekmovalcev kot gledalcev je bila številčno manjša, a v boj za evropski prestol so se podali po večini najboljši plesalci in koreografije že iz svetovnega prvenstva. Tekmovanja se je kljub temu udeležilo veliko evropskih držav – če sem bolj natančen – točno 20 s 1300 plesalci. Tudi slovenska reprezentanca je bila v drugačni postavi kot na svetovnem prvenstvu, štela pa je 130 plesalcev. Organizacija same tekme je pričakovano potekala brez zapletov, saj izkušnje prejšnjih let organizatorju omogočajo popolnost in nadgradnjo. Tako so letos članska finala res delovala pompozno, saj so vsakega finalista posebej predstavili, že sam oder in luči postavijo plesalce v pravi prostor, kjer lahko tudi koreografije zasijejo v pravi luči. Čeprav je "preveč" odmorov med posameznimi kategorijami omogočilo tekmovalcem, da so plesni pod in oder dodobra preizkusili, sodnikom, da so se spočili, in trenerjem mirno pripravo svojih varovancev, bi lahko tekmo vseeno skrajšali za en dan. Poleg tega so dodatne odjave prisilile organizatorja, da zaradi prodanih vstopnic vseeno izpelje vsa predtekmovanja po urniku, pa čeprav so sodniki le gledali in ne sodili ter tekmovalci le plesali in ne tekmovali, a to so bili pomembni nastopi, saj sodnik nikoli samo ne gleda, ampak v glavi že načrtuje. Priča smo bili številnim "warningom" oziroma opozorilom plesalcem in trenerjem tik pred diskvalifikacijo. Verjetno je temu botrovalo predvsem to, da so bila vsa opozorila javno objavljena, česar v minulih letih ni bilo. Predvsem so bili na tapeti kostumi. Sam se strinjam, da je treba pravila spoštovati in upoštevati, ne razumem pa, da gre določen kostum čez na vseh tekmovanjih, samo na zadnji tekmi v sezoni pa ni več primeren oziroma ne ustreza pravilom. Torej nekdo ni opravil naloge, tako kot bi jo moral, ali pa so le plesalci zrasli, morda pa spet prevlada subjektivno mnenje, ki ga pri plesu nikoli ne zmanjka. V pravem pomenu besede je bila vodja slovenske reprezentance Žužana Bartha, ki se je resnično zavzela za slovenske plesalce in trenerje. Slovenski sodnik je bil Jadran Živkovič, ki vsako leto več kot uspešno organizira vse prevoze in nastanitve za slovenske plesalce.

Najbolj okrnjena je bila slovenska reprezentanca med otroki, kjer so prevladovali Rusi in gimnastika, ki jo je na plesnih tekmah še vedno preveč. Na žalost se tako nobenemu od Slovencev ni uspelo uvrstiti v finale. Resnično so manjkali naši najboljši iz Kazine, čeprav so plesalci iz Plesnega kluba Miki, Domžale, ki so prvič tekmovali na tako velikem odru, pustili pečat in odlične uvrstitve v polfinalu. Med solisti in pari so tako slavili Rusi, med malimi skupinami in formacijami pa Čehi.

Slovenci so premoč na evropski ravni pokazali med mladinci, saj so slavili zmago v vseh disciplinah, razen med solisti, kjer je drugo mesto dosegel Kany Michel Obenga iz Plesnega kluba Urška Ljubljana in peto mesto Tian Čehič iz Plesnega kluba Bolero. Med mladinskimi solistkami je tako slavila Neja Horvat iz Plesnega kluba Urška, ki je pokazala plesno zrelost pri rosnih dvanajstih letih. Več kot uspešno ji je uspelo zaigrati potepuško mačko, ki ji je prinesla evropsko zlato.

Med mladinskimi pari je prav tako slavila Neja Horvat skupaj s plesalcem Kanyjem Michelom Obengo iz Plesnega kluba Urška. Ravno Nejino plesno znanje, s katerim zavzame oder, in močna plesna zgodba sta mlada plesalca popeljala na evropski vrh.

Med mladinskimi malimi skupinami se je prvič v zgodovini zgodilo, da so v tej disciplini Slovenci osvojili prva tri mesta. Bronasti so bili plesalci Plesnega kluba Miki Domžale s koreografijo Maje Lavrinc z naslovom Snow white and the huntsman, srebrni plesalci Plesnega kluba Urška Ljubljana s koreografijo Blaža Godca z naslovom Paris, zlati in evropski prvaki pa so plesalci Plesnega kluba Bolero s koreografijo Matevža Česna z naslovom Inči.

Med mladinskimi formacijami so prav tako evropski prvaki postali plesalci iz Plesnega kluba Bolero s formacijo Biljard, drugo mesto si je priplesala formacija The new tribe iz Plesnega kluba Urška, na petem mestu v finalu pa so bili plesalci iz Plesnega kluba Miki Domžale s koreografijo Virus.

Tudi med člani so bili Slovenci med najboljšimi, čeprav smo tokrat na tej tekmi pogrešali naše najboljše solistke od Staše Tušar, Arnike Matko Juvančič, Klare Lainšček do Patricije Crnkovič, ki se pridno pripravljajo na svetovno prvenstvo v modernu in jazzu, ki bo sredi decembra na Poljskem. Resnično je naporno kot tudi finančno težko peljati tri tekme zapored, sprva show dance, nato step in še jazz in moderen, kjer tekmujejo predvsem isti plesalci, čeprav temu več ni čisto tako. Med solisti je čast reševal Luka Ostrež iz Plesnega društva Kazina, ki si je priplesal peto mesto, in to v konkurenci, ki je bila povsem drugačna, celo močnejša kot na svetovnem prvenstvu. Med članskimi pari sta evropska podprvaka postala Tina Turk in Matej Voušek iz Plesnega društva Kazina. Čeprav bi jima sam prisodil odločno prvo mesto, sta morala zmago prepustiti moškemu paru iz Španije. Letos so Španci na to tekmovanje poslali številčno in močno ekipo plesalcev ter tako opozorili nase tako z odlično tehniko, predvsem moškega dela ekipe, kot s povsem drugačnim stilom plesanja. Tudi Norvežani so iz leta v leto boljši. Teja in Sandra Rupnik iz Plesnega kluba Bolero sta se veselili brona med ženskimi pari. Med članskimi malimi skupinami so bile tako kot na svetovnem prvenstvu plesalke iz Plesnega kluba Bolero s koreografijo Two sided game na petem mestu. Naslov najboljših pa ni ušel niti članom, čeprav je v Riesi vse mogoče, so evropski prvaki postali plesalci iz Plesnega kluba Bolero s koreografijo Čudež življenja, ki se je dotaknila gledalcev v dvorani in tudi ganila sodniški panel.

Sam ne morem verjeti, kaj se mi je zgodilo v letošnji sezoni, gre za absolutno zmago. Ko sem pred petimi leti začel delati kot trener in koreograf z mladinsko in člansko selekcijo v Plesnem klubu Bolero, si niti sanjati nisem upal česa takega, če sem iskren – niti danes moje želje ne upajo segati tako visoko. Res je, da so mladinci že prej zmagali na svetovnem prvenstvu in da so člani bili že dvakrat zapored evropski prvaki. Pa vseeno gremo vedno znova popolnoma od začetka iz kroga v krog, saj se močno zavedam, da je vsaka tekma zase, da je ogromno subjektivnega mnenja in da pri plesu ni nikoli dovolj dobro, da ne bi bilo lahko še boljše. S številnimi treningi, odrekanjem in ogromno energije se je zgodilo nekaj neponovljivega, tako nedosegljivega, neverjetnega. Članska formacija je osvojila vse naslove tako državnih, evropskih in svetovnih prvakov, mladinska formacija je osvojila vse naslove tako državnih, evropskih in svetovnih prvakov, mala mladinska skupina je osvojila vse naslove državnih, evropskih in svetovnih prvakov. In potem kar zbledi naslov vice svetovnih prvakov in evropski bron ženskega para Teje Rupnik in Sandre Rupnik. Kako je to sploh mogoče?! Priznam, da je po vseh svetovnih uspehih bilo težko iti na evropsko prvenstvo, saj sem si želel, da se uvrstimo v finale in nato na stopničke, a da ponovimo vse uspehe, si nisem mislil. Tako sem vesel in srečen, ponosen in hvaležen vsem svojim plesalcem, ki verjamejo vame in ustvarjajo z mano, me poskušajo razumeti in mi pomagajo soustvarjati, marsikatera ideja je tudi njihova, in niti predlogov za korake jim ne manjka. Skupaj smo ustvarili to plesno pravljico. Hvala vsem staršem, ki nas moralno in finančno podpirate, hvala vodstvu Plesne šole Bolero, ker mi pušča odprte roke, in hvala vsem plesalcem, da lahko skupaj z njimi živim sanje. Ganjen sem od vsega, pa naj se sliši tako patetično. Vse je tako nadzemeljsko, malo se bom prepustil toku, a držim se realnih tal, in zdaj je čas, kot sem že napovedal, da neham tekmovati, naj tekmujejo plesalci.

View Gallery 8 Photos