Matjaž, pozdravljen ob letu osorej. 14. Front@ se bo odvijala od 28. do 31. avgusta. Kaj si zapisal v uvod letošnje programske knjižice?
V uvodniku je opisano, kako je sestavljen program in zakaj se bodo skoraj vsi dogodki festivala odvili na prostem. Murska Sobota se spopada s podobnimi težavami kot vsa majhna evropska mesta. Center mesta je večinoma prazen in večina ljudi polni nakupovalne centre na obrobju mesta. Zato središče mesta deluje kot scenografija, ki jo je treba napolniti. In za kratek čas ga bomo spet napolnili s plesom.
Front@ je v konceptu vsako leto malo drugačna. Najlažje bi bilo ponavljati uspešne vzorce iz minulih let, vendar se mi zdi bolj smiselno preizkušati bolj kreativne ideje in načine predstavljanja sodobnega plesa. Zato smo letos zasnovali omnibus plesnih del pod skupnim naslovom Odprto mesto, v katerem bomo lahko videli sedem plesnih dogodkov na prostem. Plesalci in koreografi iz Avstrije, Italije, Madžarske, Velike Britanije, Izraela in Slovenije bodo svoja plesna dela umestili in predstavili zunaj v javnem prostoru, ki ga ne bodo gledališko spreminjali − svoja plesna dela bodo postavili v dialog z mestom, takim kot je samo po sebi.
Prav za programski sklop Odprto mesto smo lani objavili odprt mednarodni razpis avtorjem. Ker večinoma predstave izbiram sam, je bilo nujno, da je del programa sestavljen mimo tega. Na prijave ne moreš vplivati in zato je program, ki nastane na odprtih razpisih, oblikovan drugače. Gre za večje tveganje, hkrati pa bolj demokratičen princip, saj s tem avtorjem, ki si jih morda spregledal, omogočiš sodelovanje.
Front@ je znana po tem, da lovi smiselno ravnotežje med raziskovalnimi pristopi avtorjev in predstavami, ki spadajo v sam vrh odrskega ustvarjanja. V programu Fronte težko najdete predstave, ki nimajo druge ideje kot le to, da so eksperiment.
Koliko ljudi bo obiskalo naš festival, je vsako leto uganka. Ugotovili smo, da večje vlaganje v promocijo ne vpliva bistveno na obisk. Najbolj vpliva na obisk lokalni kontekst. Kadar imamo v programu koga iz lokalnega okolja, je obisk zmeraj večji. Kljub temu ima Front@ v Prekmurju že kar precejšnje število stalnih obiskovalcev. Mnogi med njimi so videli že vseh trinajst izdaj festivala. Kar se tiče obiska iz osrednje Slovenije, pa menim, da je lažje privabiti gledalce iz tujine. Predsodek pred Mursko Soboto je v Ljubljani kar velik. Vendar pa nekateri kolegi presenetijo vsako leto, in čeprav niso neposredno povezani s festivalom, pomagajo na različne načine. Milan Tomašik je k nam napotil že kar nekaj obiskovalcev iz tujine, mladim plesnim ustvarjalcem pa svetoval, naj nam pošljejo ponudbe za nastop na festivalu.
Sem, seveda, še posebej, če primerjam situacijo pred nekaj leti, ko so nam ukinili programsko financiranje. Seveda bi bilo bolje, če bi lahko imeli na voljo več sredstev, ker z več sredstvi lahko vabiš tudi boljše predstave, vendar je zmernost dobrodošla. Omogoča ti delovanje na daljši rok. Natančne ocene za letos še nimamo, ker se dejanski stroški zmeraj pokažejo po plačilu vseh računov. Nepredvidenih stroškov je lahko kar nekaj. Festival pa bo letos stal med 64.000 in 68.000 evri.
Prekmurje je v Sloveniji že stou lejt, zdaj je pa že čas, ka prijdete tüdi na Fronto. Pa še dosta drügoga lejko doživite. Lejko plavate, kajtate, srfate na Soboškon jezeri, obiščete muzej ali pa uživate na soboškon kopališči. Nede van žau. Zvečer pa na Fronto. (Prekmurje je v Sloveniji že sto let. zdaj je pa že čas, da pridete tudi na Fronto. Pa še veliko drugega lahko doživite. Lahko plavate, kajtate, surfate na Soboškem jezeru, obiščete muzej ali pa uživate na soboškem kopališču. Ne bo vam žal. Zvečer pa na Fronto. op. p.)
Za kar nekaj režij še potekajo pogovori, ker pa niso pri koncu, ne bi rad prehiteval. Mnogokrat se je že zgodilo, da se zadeve obrnejo drugače, kot se sprva zdi. Jeseni bom zaradi Fronte veliko potoval, med drugim v Kanado in Korejo. Pa tudi pri festivalu Front@ se obetajo občutne spremembe v prihodnjem letu. Te zahtevajo veliko dela.
View Gallery
8 Photos
