Nikrmana. France Marolt uspešno odpira vrata novi raziskovalni tematiki

… (foto: Jan Kocjan, JK design)

Akademska folklorna skupina (AFS) France Marolt praznuje svojih 70 let aktivnega delovanja, odkar je leta 1948 društvo s pomočjo Glasbene matice ustanovil prvi slovenski etnolog France Marolt. Takrat je s tremi pari postavil temelje največje slovenske folklorne skupine, ki je obšla daljni svet, doma pa poleg krajših nastopov, delavnic ter samostojnih projektov redno uprizarja folklorne koncerte, tudi več kot 60 na leto. V  spoštljivih letih svojega delovanja so si prislužili številna priznanja, zanje najljubši je, kot so zapisali, častni znak svobode Republike Slovenije. V društvu je 140 članov, ki delujejo v štirih skupinah, sestavni del sta tudi dva orkestra, njihov umetniški vodja je Anže Kerč, predsednica pa Nika Rožanc.

Anže Kerč in …
… Nika Rožanc … (foto: Lea Slapar)

Svoj koncert ob 70-letnici so naslovili Nikrmana, posvetili pa ga prasili, ki ureja vse na Zemlji, avtohtonemu verovanju naših prednikov, ki je bilo živo in množično vse do leta 1331, ko so vero takratnih staroselcev razbili križarski pohodi. No, verovanja niso mogli docela uničiti, saj je bilo še živo, kot se piše, čeprav zakrito, vse do prve svetovne vojne. Lahko bi celo rekli, da je Nikrmana še danes zavestno ali nezavestno z nami, ko tako hlastamo za naravo in nam je ljubo vse naravno. Naši staroselci niso potrebovali posebnih pomočnikov za življenjski vzgon, saj so vse našli v svoji prasili Nikrmani, ki se je pojavljala v kamnih, drevesih, živalih, skratka v naravi, s katero so dihali in ob njej živeli.

Maroltovci so 12. maja v Gallusovi dvorani  Cankarjevega doma ob svoji veliki obletnici poskrbeli za novo presenečenje, predstavo, s katero so povezali stara znanja ter verovanja z novimi scenskimi manipulacijami, torej staro z novim, ko je nastopilo 100 plesalcev, glasbenikov in pevcev, na odru se je pridružil še Akademski zbor Tone Tomšič. Svojo uprizoritev so razdelili na štiri dejanja, skice: Klicanje svetlobe, Ogenj v snegu, Kamen, železo, Rog obilja.

Pred zaveso odra je bil postavljen naravni oltar s kamni in zelenjem, ki so staroselcem predstavljali čaščenje svetih stvari narave, služili pa v  obredih, s pomočjo katerih so prihajali v stik s prasilo. Ko se je dvignila zavesa (po 20-minutni zamudi), se je odprla scena narave, posejana s smrekami (avtor scenografije Urban Haber), na video poslikavi v ozadju pa priletel komet, tudi se razpočil v množico svetlih utrinkov. Prišla je svetloba in nastopil je prvi del uprizoritve Klicanje svetlobe v koreografiji Anžeta Kerča, tudi umetniškega vodje predstave, ob avtorski glasbeni priredbi Klemna Bojanoviča, ki je glasbo priredil tudi za celotni program (vodji orkestrov Aljaž Lončar in Matjaž Ponikvar).

V temačni sceni med vaščani (oblikovalka luči Nana Bertok Dragič) pleše belo obličje, očitno nevidno žensko bitje, vendar ves čas prisotno, je scena, ko svetloba prodira v noč, se dani in izginevajo zastrašujoči strahovi teme, ki po danem verovanju iščejo žrtve; sonce in dan pa vse očistita ter razblinita, kajti strahovi bežijo pred svetlobo. Verovali so v svetlobo in sonce, in ko so ob svetlobi strahovi izpuhteli, je nastopil čas za ples in petje, življenjske radosti. Ves čas uprizoritve daje ritem plesu lirična glasba, sliši se kot nežna pripovedovalka starodavnega dogajanja (tonski mojster Robert Rojc).

Druga del Ogenj v snegu se je spletal v koreografiji Saše Žepuharja, pripoveduje pa o čaščenju ognja, ki ga še danes srečujemo ob kresu, ko so tistikrat v krogu in s svetilkami v rokah preganjali noč in zimo. Staroselci so častili tudi sveti trikotnik, ki na video manipulaciji še veličastno zagori. V programski knjižici so opisane starodavne šege ter navade staroselcev, med drugim, da so svoj sveti trikotnik imenovali tročana, Za njihovo vero sta bila pomembna tako zimski kot letni kres; ko pomladni kres še danes gori, o zimskem pa je bolj malo podatkov, in se je v ognjeni luči noči plesalo vse do jutranje zarje. V najkrajši noči na zimski solsticij se vname šei ritualni boj v podobi ‘snjeguce z volkovi’ ter tremi izbranimi, ko se odloča, ali bo zima kmalu premagana.

Z udarjanjem železa po kamnu ter ob polivanju kamna z vodo so klicali dež. In ko je voda ob nalivih natopila zemljo, je iz kotlin pregnala še  ‘vodne babe’. Te so rogovilile v tretji scenski skici Kamen, železo (koreografija Mojca Kostanjevec, Anja Cizel), Z ostrimi rogovilami v rokah so  urejale plesišče ter plesalce, dobesedno priganjale dekleta k plesalcu, pa še otipavale kakega junaka z lesenimi bodicami. Častili so tudi mrtve prednike, darovali jim žito, vino znali prositi za blagoslov in plodnost. Tako so verjeli, da jim Nikrmana prinaša moč, zdravje ter obilje ob plesu t. i. ‘omlajevanje’ neveste in ob dotiku črnega roga. Na sceni, v koreografiji dr. Tomaža Simetingerja se množijo vihravi plesi v parih, ko v vrtincih obratov ter poskokov vihrajo še krila mladenk po zraku in plesalci preskakujejo ležeča telesa, tudi se obvezno dotikajo velikega roga.

Kostumografija je po svoji mladostni belini in črni strogosti domnevno zaobjela pastirsko življenje starovercev, poslikala mladost ter temačne sile (avtorici kostumografije dr. Katarina Šrimpf Vendramin in Tadeja Pance).  

Novi rod mladih plesalcev folklorne skupine France Marolt se je tega večera dodobra naplesal, s svojimi plesi pa dvignil še vzdušje v dvorani, plesali so pod vodstvom plesnih skupin Mojce Kostanjevec, navdušeno se je prisluhnilo tudi petju ob ubranih glasovih pod vodstvom Jasne Žitnik. Ko pa so ob zaključku nastopajoči zapeli še "Nocoj je ena luštna noč", je z njimi zapel še avditorij, praktično so peli vsi, pesem pa se nič kolikokrat  ponavljala vse do konca, ko so gledalci še stoje peli in ploskali. 

Avtor celovečerne folklorne predstave je dr. Tomaž Simetinger, vodil je tudi mlade koreografe, ki so uprizoritveno celoto uspešno zaokrožili skupaj z nastopajočimi gosti po libretu Luke Koprivnika (svetovalec Teri Sedej). Slavnostna predstava ob visokem jubileju AFS France Marolt  je sovpadala s Tednom ljubiteljske kulture, tudi z evropskim letom kulturne dediščine.

… (foto: Jan Kocjan, JK design)

Zdi se, da skupina France Marolt s folklorno predstavo Nikrmana radovedno ter uspešno odpira vrata novi raziskovalni tematiki na poljanah narodnega izročila, tudi vodi k spoznavanju starodavnih življenjskih običajev, kar kaže na njihovo programsko svežino ter neposredno plemenitenje narodne kulture, kar je v našem današnjem  globalnem času še posebej pereče; uprizoritev Nikrmana AFS France Marolt pa vsekakor pohvalna.

View Gallery 9 Photos