Pozdravljena, Vanesa, veseli me, da si se odzvala povabilu za intervju na moji spletni strani. Kako bi se našim bralcem in bralkam predstavila kot oseba in kot plesalka? Kdo si, Vanesa Krenker? Od kod prihajaš in kam si namenjena?
Pozdravljeni, hvala za povabilo k sodelovanju. Sem Vanesa Krenker, prihajam iz Celja, po izobrazbi sem tehnik zdravstvene nege s končanim pripravništvom, vendar me je življenjska pot pripeljala v ples. Tako se zdaj ukvarjam s poučevanjem plesa. Ples je moj vsakdan, ne znam si predstavljati, kako bi bil videti moj dan, če v njem ne bi bilo plesa! Živim po načelu, da je vsak dan nova zgodba, zato svojih poti nimam natančno načrtovanih, tako da se bom pustila presenetiti, kamorkoli že me bo usoda ponesla!
Hmm, zakaj ravno ples? Na to res težko odgovorim! Se mi zdi, da je ples v meni, odkar vem zase. Že pri treh letih sem želela preizkusiti baletne copatke, doma so mi to seveda omogočili, vendar pri baletu nisem dolgo vztrajala. Potem sem nekaj časa plesala v plesnih tečajih svoje osnovne šole, pri devetih letih sem se pa dokončno odločila uvrstiti ples v svoj vsakdan. Vpisala sem se v Plesni Val Celje, kjer sem želela plesati v paru. Žal nisem dobila soplesalca in tako sem se odločila obiskovati treninge jazz baleta. Že na prvem treningu sem se popolnoma zaljubila v jazz balet, okoli pet let pozneje pa še v hip-hop, in kar je najboljše – od takrat se vsak dan znova zaljubim v ples!
Kako pa ´skačeš´ iz ene obveznosti ali pa ustvarjalnosti v drugo?
Težko, ampak za zdaj mi še uspeva. Moram priznati, da ni vedno lahko, zato svoje urnike ponavadi pregledam večer prej, da se pripravim na prihodnji dan!
Meniš, da pri tem ne delaš konkurence sama sebi oziroma med posameznimi plesnimi klubi/šolami?
Mislim, da ne, kajti poučujem v dveh različnih klubih različne zvrsti, nekje delamo za tekmovanja, drugje za predstave in se skoraj nikoli ne srečujejo kot konkurenca. Če pa bi se srečali, menim, da zdrava konkurenca nikoli ne škodi, pri meni velja, da se vsi podpiramo med seboj, tako da tukaj ne bi smelo priti do težav!
Si po tekmah razočarana? Oziroma kako svoje varovance sploh pripraviš na to, da je lahko na vrhu samo eden?
Dobro vprašanje. Po tekmah sem res redko razočarana, razen če vem, da nisem dala vsega od sebe in da bi zmogla več. Tudi kakšne sodniške ocene me kdaj razjezijo, ampak ´vsake oči imajo svojega malarja´. Na vrhu je vedno lahko samo eden in moje skupine to dobro vedo, če pa želijo stati na vrhu, sta za to potrebna velik trud in močna želja.
Na katere rezultate si najbolj ponosna in zakaj?
In kaj pričakuješ na bližajočem se državnem prvenstvu, ki bo konec junija?
Na letošnjem državnem prvenstvu imam samo eno modern solistko in to je to za letošnje državno prvenstvo, saj smo se z ekipami odlocili, da to leto posvetimo festivalom in drugim projektom. Z Žano (modern solistko) pa si želiva nadgradnjo lanskega uspeha!
Si zdravstveni tehnik? Bi bila to opcija B v tvojem življenju, če se ne bi izšlo s plesom ?
Te vleče mogoče tudi v tujino, si razmišljala kaj o tem? Kaj bi se moralo zgoditi, da odplešeš ven?
Tujina, zakaj pa ne!? Zdaj sem sicer zelo zadovoljna s tem, po kakšnem vrstnem redu se uresničujejo moji cilji, če pa se kdaj pojavijo možnosti v tujini, bi jih z veseljem poskusila!
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, kar ti je malo manj po godu?
Pri plesu me najbolj osrečuje to, da si v trenutku, ko plešeš, lahko, karkoli želiš, ni omejitev in se popolnoma odklopiš od vseh skrbi, ki te vsakodnevno obremenjujejo. Malo manj všeč pri plesu pa mi je, da je vedno več takšnih in drugačnih pravil, ki jih po mojem mnenju v plesu ne potrebujemo.
Komu si najbolj hvaležna za svojo kariero?
Za svojo kariero sem zelo hvaležna vsem svojim dosedanjim trenerjem, ki jih ni malo. Mislim, da mi je čisto vsak od njih dal nekaj, kar je pripomoglo k mojemu napredovanju. Najbolj hvaležna pa sem trenerju Mihi Pozniču, mislim, da je prav on imel največ pri mojem napredovanju. Naučil me je, kako biti dober plesalec, tekmovalec in seveda kako biti dober trener! Nenazadnje pa so tu še moji starši, sorodniki, prijatelji in moj The Pharaohs crew, ki me vedno podpirajo in mi dajo nasvete v dobrem in slabem!
Seveda spremljam, če je le možnost, poskrbim, da ne zamudim kakšne predstave. Mislim, da je zelo pomembno da se podpira slovensko plesno sceno, sploh pa vsakogar, ki se potrudi in nekaj naredi za ples. Od kje nam takšen talent, ne vem, mislim, da imamo ples zapisan v svojem DNK!
V mojem urniku je zelo malo neplesnih dejavnosti, kadar pa pride možnost, da sem brez obveznosti, porabim čas za kakšen sprehod v naravi, druženje z družino in prijatelji, včasih pa pogledam tudi kakšno serijo!
Naštej tri ali pa pet stvari, ki so vedno s tabo na treningu, ali na predstavi, ali kjerkoli. Brez česa ne greš nikamor?
Ponavadi s sabo vedno vzamem telefon, polnilec, denarnico, beležko, na roki pa imam vedno prstan, ki ga imam za srečo!
Po čem, misliš, da si prepoznavna, da ljudje rečejo, ja, to pa je naša Vanesa?
Mislim, da kdorkoli me pozna, ve, da sem vedno pripravljena pomagati!
Je s tabo lahko ujeti korak oziroma kdo ga najlažje?
Z mano lahko korak ujame čisto vsak, mislim, da to ni težava. Najlažje tisti, ki so iskreni in pristni!
Tvoj moto v življenju je ….
Delaj dobro, spoštuj druge in bodi skromen! Kajti dobro se vraca z dobrim!
Plesati pa je …
Težko je opisati z besedo, kaj je zame ples, ampak recimo: plesati je živeti svoje sanje!
