Ne predajte se brezdelju, krepite svoje telo s fizičnimi aktivnostmi, treningi, raznimi vajami; svoj duh s knjigami, pogovori, dobrim filmom!

Claudi Sovre (foto: Nina Cuznar)

Asistentka koreografa ljubljanske operno-baletne hiše Claudia Sovre razmišlja o pomembnosti gibanja

Zgodilo se je nekaj, česar si nismo mogli predstavljati, da se bi se lahko kadarkoli zgodilo. Svet je obstal. Imam občutek, da smo del nekega znanstvenofantastičnega filma, ki se bo vsak čas končal, in odhiteli bomo po naših vsakodnevnih opravkih. Korona virus nas je prizemljil, zaustavil, totalno in za vedno spremenil naša življenja. Barbra me je pozvala, naj napišem kaj o tem, kako se spopadam s trenutno situacijo kot nekdanja baletna plesalka, sedanja asistentka koreografa v naši ljubljanski Operi.

V Egiptu

Priznam – tudi jaz najprej nisem vzela vsega preveč resno. Večkrat so že bili razni virusi – sars, ebola, mers – pa se naše male Slovenije niso dotaknili. Le zakaj bi bilo zdaj drugače? Sicer je res, da je Italija nekako blizu nas, ampak saj bo vse OK, sem se prepričevala. Nisem hotela niti preveč razmišljati o vsem tem. Zato sem odpotovala v Kairo, Egipt, kjer sodelujem z baletno šolo Easy talent Academy kot njihov umetniški direktor na daljavo. Že dolgo sem se veselila tega potovanja, dela s tamkajšnjimi učitelji in otroki v živo, čeprav moji najbližji (razumljivo) niso bili preveč veseli, da sem odšla. Takrat v Sloveniji še nismo imeli niti enega primera obolelega z novim virusom.


Ko sem prispela 4. marca na letališče v Kairu, so mi izmerili temperaturo in podrobno sem morala napisati svoje podatke – od kod prihajam, kje bom živela v Egiptu. Priznam, da občutek ni bil najbolj prijeten, ampak kmalu sem začelo svoje delo v baletni dvorani, in takrat baletni umetniki seveda ne razmišljamo o ničemer drugem kot o baletni umetnosti, za tetko Korono v mojih mislih ni bilo časa niti prostora. Res je, da sem bila ves čas na zvezi s svojima fantoma doma, tako da sem bila na tekočem z dogajanjem pri nas, razmere so se poslabšale, ljudje so začeli obolevati. Zadeve pa so se začele spreminjati tudi v Egiptu, kjer sicer do takrat ni bilo čutiti nikakršne panike. V sredo, 11. 3., bi morali z učenci odpotovati v Hurgado na tamkajšnje prvo baletno tekmovanje, vendar je vlada čez noč odpovedala vse javne prireditve, zbiranje večjih skupin ljudi, tako da so bili organizatorji primorani tekmovanje odpovedati. No, takrat sem si pa rekla: ”Claudia, tole pa ni več ‘hec’, ‘šibaj’ domov!”


Uspela sem zamenjati letalsko karto in v četrtek, 12. 3., prispela v Ljubljano, kjer so me pričakali prvi ukrepi vlade za preprečevanje širitve korona virusa. Predstave v naši Operi so bile odpovedane že prej, zdaj so tudi vsakodnevno delo dokončno ukinili in nam odredili delo doma.


Mogoče se sliši grdo, ampak nekaj dni mi je resnično ‘pasalo’ ostati doma s svojimi najdražjimi, s svojima kužkoma, saj so bila zadnja leta zame precej naporna. Študij na Akademiji za ples, ki sem ga oktobra uspešno zaključila, poleg tega delo v Operi, poučevanje baleta, sodelovanje z ETA v Kairu – ne spomnim se več, kdaj sem imela nazadnje kakšen vikend prost. Tako da sem se nekaj dni resnično predala brezdelju, pridno sem se držala samoizolacije, se sprehaja s psičkoma, gledala TV-serije in filme, kuhala, sedela na sončku na balkonu in se valjala po kavču. Po enem tednu pa sem s svojim ‘brezdeljem v baletnem smislu’ začela presedati sama sebi. Zato sem se odločila, da bom začela malo ‘vežbati’. Ker poučujem balet že dalj časa mi ne predstavlja nobene težave pripraviti trening, primeren za moje stare kosti, imam tudi veliko glasbe za baletne treninge, tako da sem se brcnila v rit in naredila enourni trening, po katerem se prav odlično počutila.


Baletnim plesalcem (verjetno vsem plesalcem) je izredno težko ohranjati svojo plesno formo doma. Naš delovnik se začne z obveznim vsakodnevnim baletnim treningom, za izvedbo katerega potrebujemo baletnega učitelja, pianista, primerno dvorano, baletni ‘tepih’, primerno temperaturo in še bi lahko naštevala. Celotnega profesionalnega baletnega treninga baletni plesalec preprosto ne more izvajati sam doma. Lahko izvaja določene vaje za kondicijo, moč, raztegovanje mišic, vendar dolgoročno to ni dovolj, da bi plesalci ostali v pravi formi, ki jo potrebujejo za izvedbo klasične baletne predstave. Zato sem dobila zamisel, da naslednji klas izvedem v živo in ga ponudim vsem, ki si tega želijo. Moram priznati, da sem imela precej treme, ker nimam ravno neke prakse z oddajanjem v živo prek družbenih omrežij. Poleg tega že dolgo ne plešem več, samo poučujem, kar pomeni, da moje telo ni več v kondiciji za izvedbo celotnega baletnega treninga. Kljub temu sem se odločila, da poizkusim. Seveda sem za tehnično pomoč pri izvedbi oddajanja v živo prosila svojega sina in ugotovila, da je zadeva popolnoma preprosta. Pošteno sem se zadihala, vendar izpeljala svoj prvi klas v živo, prirejen za korona situacijo – majhen prostor, neprimerna podlaga itd. Odzivi so bili prijetni, ogromno pohval, zahval, lepih besed. Tako sem se odločila, da bom vsak drugi dan ob 11.00 izvedla klas v živo, ga objavila na svoji FB-strani kot ‘javno’ in naj ga uporabi, kdor ga hoče, kadar ga hoče in kakor ga hoče. V teh časih si moramo pomagati, da virus čim prej premagamo in se vrnemo v svoje ‘normalno življenje’. https://www.facebook.com/claudia.sovre
Mislim pa, da življenje po koroni ne bo nikoli več enako, kot je bilo pred njo. Velika preizkušnja in izkušnja (čeprav slaba) bo ta bolezen za vse nas, za ves svet. Treba se bo pobrati, znova zagnati gospodarstvo, ki bo verjetno v veliki meri zastalo.
Pravkar gledam dnevnik, posnetke iz glavne bolnišnice v Lombardiji, prvič so nam pokazali realno sliko umirajočih bolnikov – grozljivo. Upam, da bo zdaj resnost situacije jasna vsem nejevernim Tomažem, ki objavljajo raznorazne teorije zarote in druge fantazijske scenarije. Streznite se, ljudje. Upoštevajte navodila vlade, njene ukrepe, ki so vedno strožji. Zakaj? Zato ker se mi ne držimo pravil, ker se nekateri še zmeraj družijo, zbirajo, zabavajo, kot da se ni nič spremenilo, in kritizirajo ukrepe vlade. Jaz jim bom rekla pa hvala – za ostre ukrepe, za aktiven odziv, obveščanje, ozaveščanje. Hvala, da se trudite, da ne zbolimo, da ne izgubimo morda koga od svojih najdražjih ali morda oni izgubijo nas.

(foto: Nina Cuznar)


In še nasvet vsem plesalcem: ne predajte se brezdelju, krepite svoje telo s fizičnimi aktivnostmi, treningi, raznimi vajami in svojega duha s knjigami, pogovori, dobrimi filmi – izbira je danes res velika. Velika sreča v nesreči je internet, ki ga imamo ves čas na voljo. Lahko delamo od doma, se družimo s prijatelji, celo izvajamo (sicer okrnjene) plesne/baletne treninge. Stopimo skupaj, držimo se pravil, da čim prej premagamo tetko Korono in zaživimo svoje življenje spet s polnimi pljuči.

P. S. Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča uredništva.