Nič se ne bom zmotila, če napišem takole. Če te ni v Riesi, te pač ni na svetovnem plesnem zemljevidu. In to bi se lahko zgodilo tudi meni, če me ne bi podpredsednica mednarodne plesne zveze IDO Fiona Johnson Kocjančič povabila, da sem že drugič zapored ena od članov sodniške ekipe na dogodku, imenovanem IDO gala, The best of the best. Zamisel, da se nekje ob koncu leta zberejo najboljši svetovni članski prvaki, se je porodila Fioni iz preprostega razloga, saj je želela plesalcem dati nekaj posebnega in nekaj več.
In to gala vsekakor je, pa čeprav letošnje prizorišče znamenita Sachsen Arena v Riesi z modro rdečo plesno podlago ni ravno nudila neke glamuroznosti, so bili plesni nastopi tisti, ki so prepričali, da je bilo leto 2017 kakovostno. "Športni direktorji vseh treh plesnih oddelkov (Performing Arts, Street dances in Couple dances) so izbrali nominirance izmed približno 75 naslovov v članski kategoriji (solo moški, solo ženske, duo, duo ženske, trio, skupine in formacije). Letos smo uvedli tudi novost, in sicer so lahko zainteresirani glasovali za svoje favorite prek družbenega omrežja FB," je razložila Fiona.
Tako se je v soboto zvečer med uradnim tekmovanjem svetovnega pokala v šovu odvijala tudi plesna bitka za osvojitev prvega mesta in pokala Billa Fowlerja, lani preminulega ustanovitelja zveze IDO, in s tem tudi 4000 evrov. Drugouvrščenemu je pripadla nagrada v višini 3000 evrov, tretje mesto pa se je bleščalo v številki 2000 evrov.
Nastopajoči so bili res zelo raznovrstni tako po stilu kot po izvedbi. Finska mala skupina je bila energična lesketajoča se skupinica električnih bombic.
Rusa Maksim Istomin in Regina Tsocur z disko foxom nista pustila kakšnega večjega vtisa.
Assos Nelux s Slovaške so Vivaldijeve Štiri letne čase dobro ‘naspidirali’, a več kot pretiranega preoblačenja in precej neusklajenih gibov nisem videla.
Klara Senica in Lana Smolnikar, ki sta zastopali slovenske barve s koreografijo Jana Ravnika, še pred nastopom pa sta osvojili svetovni pokal, sta tradicionalno dobri, a za tisto nekaj več bo treba še mnogo delati.
Sinhrona italijanska skupina Topa Dance Freedom z glasbo iz filma Matrica je delovala neverjetno usklajeno, robotsko natančno. Moderni duet z Norveške, Selina Jappe in Herman Keim, sta prepričljivo odplesala koreografijo Južnoafričana Hopea Maimaineja.
Genci Berisha je takoj padel v oči. Slovak ima neverjetno tehniko in dar za koreografijo. Step trio iz Velike Britanije je imel na odru precej treme, step koraki niso bili prepričljivi. Duet z bachato, Antonio Berrardi in njegova žena Jasmina Valentina Berrardi, sta bila temperamentna, a kostumsko precej nevpadljiva in posledično neizrazna.
Ksenija Gorjačeva, ruska sedemnajstletnica, se je predstavila z lastno koreografijo You don’t own me in hja, vedela sem, da bo zmagovalka. Disko formacija iz Nemčije, D.Q. Squad, pa je bila odličen zaključek prvega dela nastopov. Prišel je čas za žirijo, da se odloči najprej za tri finaliste in nato še njihov vrstni red.
"Žirijo sem izbrala takšno zato, ker prihajajo iz drugega netekmovanega plesa in s tem imajo različen pogled na naša tekmovanja. Vsi so aktivni plesalci, kreativci in gotovo vidijo nastopajoč drugače kot mi, ki smo obremenjeni s pravili," mi je pojasnila Fiona, zakaj je letošnja žirija sestavljena iz štirih moških in mene kot edine ženske predstavnice. Druženje z dvema Avstralcema in dvema Italijanoma je bilo vsekakor zabavno in zanimivo. Sploh zato, ker so na nek način povezani tudi s slovensko plesno sceno. Pa tudi njihovi življenjepisi so prav navdušujoči.
Etienne Khoo je eden od koreografov avstralske različice šova So you Think You Can Dance, je umetniški vodja dance Virus Productions, živi v Melbournu v Avstraliji, iz Riese pa je odpotoval v Hong Kong poučevat hip-hop.
Tudi Robbie Kmetoni prihaja iz Avstralije in je pri sedemnajstih zmagal v šovu So you Think You Can Dance. Robbie je lansko poletje preživel v Mariboru, kjer je treniral in plesal v predstavi Gordane Grandošek Whiddon in njenega moža Trenta, Le Hotel. Po sojenju v Riesi je odletel v Düsseldorf na vaje za koncert priljubljene nemške pevke Helene Fischer. In na odru bo plesal skupaj z našim Janom Ravnikom, ki je tudi opravil avdicijo za plesno spremljavo.
Italijan Salvatore Capasso je specialist za street dance in hip-hop, pozna pa množico naših plesalcev.
Elegantni Arduino Bertoncello je specialist za latinskoameriške in standardne plese, modern, jazz. Treniral ga je tudi Andrej Škufca, organizatorji šova Zvezde plešejo, komercialna televizija POP TV, pa so ga povabili celo na razgovor, da bi plesal v eni od sezon tega popularnega šova. Ampak Arduino ni imel časa, saj je bil del velikega italijanskega šova Amici za Canale 5. Ja, v lepi in dobri družbi sem bila kot edina ženska predstavnica.
Čeprav smo si med seboj različni, pa odločitev, komu podeliti prvo, drugo in tretje mesto, sploh ni bila težka. Tretje mesto je šlo nemški disko skupini. Genci Berisha si je s koreografijo Sanjal sem o boljšem življenju ‘prisanjal’ drugo mesto. Zmagovalka Ksenija Gorjačeva pa je ob razglasitvi, da je zmagovalka, ostala brez besed.
Vse napisano sem zabeležila tudi s svojo kamero, in reportažo s sobotnega dogajanja iz saškega mesta Riesa, znanega tudi po odličnih testeninah, si boste lahko ogledali v nedeljo, 16. decembra, ob 21.15 na TV3. Sicer pa so Sachsen areno danes že zasedli step plesalci, ki se borijo za naslove najboljših na svetu v tej plesni zvrsti. In v poljski Ossi začenjajo tekmovanja v modernu. IDO plesna karavana vsekakor potuje in ne miruje.
