Koreografinja, pedagoginja in gonilna sila društva Be Funky iz Komna tradicionalno napolnila Linhartovo dvorano Cankarjevega doma!
Z našo recenzentko Daliborko Podboj sva vedno povabljeni na nastop društva Be Funky iz Komna, ki je letos že tretjič napolnilo in navdušilo obiskovalce Linhartove dvorane Cankarjevega doma. ‘Mateja Terčon Knap si zasluži Prešernovo nagrado’, je po predstavi malo v šali, malo zares dejala Daliborka. Obe sva se nasmejali saj vemo, da se Prešernova pač podeljuje umetnikom in Mateja s svojo 183 glavo množico plesalcev ima do tja še dolgo pot.
Je pa Mateja brez dvoma poseben fenomen na slovenski plesni sceni. Vsako leto ji laskam s pohvalami, saj drugega niti ne gre zapisati. Komenčanka, ki vsako jutro vtane ob 4.00 zjutraj, da se pripravi na delovni dan, poka od energije. Svoja dva otroka šola doma, popoldneve pa preživi na treningih v Komnu in Sežani. Najmlajše plesalke, Alina, Mia, Tanis in Leonora so dopolnile 4 leta, najstarejši gibalki sta Sabina, ki šteje 84 let, in Branka, ki ima 85 let.
Ampak leta niso ovira, kajti seniorkam na misel ne prideta štrikanje ali kvačkanje, pač pa ples na glasbo Magnifica in cel mix popularne glasbe. Obvladajo tudi polko in v srebrnih hlačah so bile prav temperamentne. Nekatere med njimi naredijo premet ali pa ‘špago’. Aplavzi na odprti sceni zato niso bili redki.
Z otvoritveno točko skupino Škratov je bil led prebit in Linhartova dvorana je gibala v ritmu, kot ga je narekovala Matejina energija. Obvezno pri njej so seveda tudi zapisi oziroma kar scenarij, in letos je prireditvi nadela naslov Objubljena dežela.
Skozi celo predstavo in menjave točk od vrtca do seniorskega izhoda se prepleta njena proza, za katero pravi: ‘Tekst izhaja iz mene in iz mojega doživljanja vsakdana, tako da mi ne vzame pretirano dolgo časa. Okvir si postavim že med poletjem.’
In potem se vsak dan kaj zgodi in doda še kaj novega. ‘V vsaki zgodbi je del mene, mojega doživljanja in v vsaki zgodbi je zame pomemben del sporočila. Kot celota pa seveda to, da smo mi sami po seb v življenju, dovolj. Mi smo tista obljubjena dežela, ki jo tako vztrajno iščemo. Sami si ustvarjamo svoje najlepše življenje. V sebi in ne zunaj sebe. Ko vse negativno odvržemo stran od sebe, se odprejo nove, vredne sreče. Vsak dan znova moramo izbrati ljubezen, srečo in vse dobro in pozitivno. Vsakemu plesalcu bi pa še posebej rada predala sporočilo točke o deklici, ki je bila drugačna. Živela je svoje barve. Sledila je sebi. Sama sebi je bila dovolj in z zgledom je vplivala tudi na svet in ljudi okrog nje.’
Publika je z zanosom spremljala dogajanje, še posebej množične točke z akrobacijami so bile podprte z močnimi aplavzi. Če bi jaz poimenovala Be Funky stil kot hip hop, pa me Mateja kar popravi in dopolni: ‘Našo plesno zvrst, bi poimenovala bolj šov ples. Si ne postavljam nekih okvirjev gibanja, delam tisto, kar čutim. Osebno mi je všeč ogromno plesnih stilov in tudi plesalcem želim predstaviti največ le teh. Kdaj se v dvorani vrtijo tudi piruete, pleše salsa…’ V Be Funky družini prevladujejo ženske, a imajo tudi sedem fantov, ki dopolnjujejo njihovo energijo.
Poseben pomen pa Mateja daje tudi kostumografiji. Vsaka točka je bila spretno kostumsko opremljena, plesalci pa so odplesali zadane koreografije brez zadržkov, kot da so kostumi del njih že od nekdaj.
Simpatični klobučki za Škrate naglavne rute za seniorke ne zaustavljajo izpeljave zadane koreografije. Tudi make up in frizure dopolnjujejo izgled na odru. Dolgi speti lasje, kitke ali čopki, bleščice, ki poudarijo oči… Mateja nič ne prepušča naključju.
Zaključni poklon 183 plesalcev je na noge dvignil tudi Linhartovo dvorano in po predstavi, ki se je odvila minulo soboto, sem poslušala še dodatne pohvale o ‘naši Mateji’. Mateja je sinonim pozitivne energije, ki ima z januarsko predstavo že jasno začrtane cilje. ‘Fokus letošnjega leta bo še naprej na dobrem počutju plesalcev v naših dvoranah in publiki, ki nas spremlja. Želim si, da ta lepa energija, ki nas je objela na predstavi, traja in traja. V mesecu marcu se bomo udeležili pokala Slovenije (UPZS) in potem v juniju še državnega prvenstva UPZS. Čeprav so to tekmovanja, peljem tja vedno vse plesalce – od vrtca do upokojenk, kjer odplešemo skrajšano verzijo predstave. Vedno smo na odru vsi skupaj. V naših dvoranah ne govorimo o tekmah, ampak o novih izzivih in nastopih, kjer si vedno želimo, da nas publika začuti. V mesecu novembru 2024 smo se z našo mladino odpravili na Poljsko, na svetovno prvenstvo WADF. To je naša vsakoletna tradicija. Tja odpotuje samo ta skupina, v namen povezovanja, uživanja in da na plesišču mogoče premaknemo še kakšno dušico v občintvu, ki nas ne pozna. Vedno se imamo čudovito. Te sproščenosti ne bi nikoli opustila.’
Matejina energija je nalezljiva in domov smo odšli res veseli in nasmejani. Z naslednjim šolskim letom se bo Mateji v vlogi vaditelja pridružila plesalka Lejla Tavčar. In takrat se zna zgoditi še kaj novega, drugačnega. In se ponovno vidimo januarja 2026.
