V Klubu Cankarjevega doma (CD) je 10. januarja 2019 stekla novinarska konferenca v čast 100. obletnici prvega slovenskega gledališča v Mariboru. Cankarjev dom je to častitljivo obletnico imenoval kar Festival Maribor je naš, in je mariborski operni ter baletni in dramski hiši posvetil dvotedenski festivalski program, kjer na sporedu stečejo vrhunci njihovih umetniških del z vseh treh področij, ki so se uveljavila, kar usidrala na mednarodno sceno, delujejo pa pod eno streho: Opere in baleta SNG Maribor.
Kdaj in katere mariborske umetniške vrhunce si bomo lahko ogledali v tekočem januarju: v Gallusovi dvorani bodo predvajana velika operna in baletna dela: 14. opera Giusseppeja Verdija Aida v koprodukciji s CD, s katero so tudi uspešno gostovali na Japonskem, in to cel mesec; 19. in 20. ob 17. uri bo na sporedu Linhartove dvorane Kekec, balet za otroke v koreografiji mariborskega koreografa mednarodnega slovesa Edwarda Cluga, umetniškega vodje in direktorja Baleta SNG Maribor; istega dne ob 19.30 pa bo predstavljena tudi Clugova baletna predstava Peer Gynt, ki že krasi mnoge baletne odre izven naših meja, med drugim tudi Dunajsko državno opero; 22. bo uprizorjena njihova lanska baletna premiera, tudi uspešnica, Smrt v Benetkah, koreografinje Valentine Turcu, ki se uspešno prebija na mednarodno baletno sceno, predstavo je hrvaški Večernji list te dni imenoval za najboljšo umetniško uprizoritev na Hrvaškem (koprodukcija HNK Zagreb); 25. in 27. je na sporedu opera Giacoma Puccinija Turandot; 30. pa v Linhartovi dvorani steče gledališka predstava po filmskem scenariju Somrak bogov, v režiji Daliborja Matanića, ki je uspešno gostovala na Hrvaškem ter žela odlične kritike. V Klubu Lilli Novy 21. januarja ob 19. uri (prost vstop) pa bo potekal pogovor Toneta Partljiča z gosti v naslovu: Kje je mesto, kot je naše/Kljub ‘nemški’ preteklosti so se zgodili Slomšek, Slovenski narod, Čitalnica …
Mariborske goste je najprej pozdravila in predstavila Uršula Cetinski, direktorica Cankarjevega doma Ljubljana, na vprašanje, kako je prišlo do naslova Festival Maribor je naš, pa odgovorila, da se je kar zgodilo, verjetno v želji po tesnejšem sodelovanju. Dolgoletni dramaturg, svoj čas tudi umetniški vodja mariborske drame Vili Ravnjak je odgovoril, da je slogan Maribor je naš bil tudi slogan po prvi svetovni vojni 1918/1919, ki je izhajal iz takratne velike vneme ob priključitvi Maribora k Sloveniji, za kar ima zgodovinske zasluge general Rudolf Maister.
Vse prisotne je pozdravil tudi direktor Opere in baleta SNG Maribor Danilo Rošker ter predstavil svoj veliki kolektiv, ki ima 300 zaposlenih umetnikov v treh umetniških vejah; baletu, drami, operi ter orkestru in zboru, tudi 100 honorarnih sodelavcev, navzoči so tudi gostje in je pod njihovo streho še vsakoletni festivalski program Borštnikovo srečanja, potem je tu še velika tehnična ekipa, kot tudi drugi sodelavci, ki skrbijo za celostno podobo njihove umetniške hiše. Predstavil je tudi prisotne umetniške vodje in direktorje njihovih umetniških programov, ko operni in glasbeni ansambel vodi Simon Krečič, pianist in dirigent, dramo pa je pred kratkim prevzel Aleksandar Popovski, ki je že pred dvajsetimi leti sodeloval z njihovo dramo ter se po svojih mednarodnih gledaliških popotovanjih in delovanjih vrnil ter zdaj vodi mariborski dramski ansambel, s Clugom pa sta praktično istočasno prevzela vodstvene vajeti. "V Cankarjevem domu začenjamo s slavjem 100. obletnice mariborskega slovenskega gledališča. Glavna proslava pa bo stekla 27. septembra, ko je slovensko gledališče v Mariboru tudi uradno zaživelo v slovenskem jeziku," je med drugim dejal direktor Roškar.
O zgodovini njihovega umetniškega hrama pa je nekoliko več povedal dramaturg Vili Ravnjak, tudi dejal, da bo pred slovesnim septembrskim praznovanjem njihove častitljive obletnice izšla tudi zgodovinska monografija. Vili Ravnjak je osvetlil tisti 27. september leta 1919, ko je bila na sporedu prva dramska uprizoritev v slovenskem jeziku, Tugomer Josipa Jurčiča v režiji Hinka Nučiča, ko so ljudje jokali, ker so na odru slišali slovensko besedo. Sicer je v Mariboru v takratni novi gledališki stavbi delovalo gledališče že pred 170 leti, vendar v nemškem jeziku z nemškimi igralci in režiserji. Ena pomembna funkcija takratnega slovenskega gledališča je bila tudi skrb za razvoj slovenskega jezika. "To so bili povsem drugi časi, zelo turbulentni časi, kar se je dalo slediti že pri zamenjavah direktorjev v teh sto letih, ki se jih je zvrstilo kar 26, ter 16 intendantov in ravnateljev. Naš sedanji direktor Rošker bo ob koncu svojega mandata imel najdaljši staž v dosedanji zgodovini mariborske drame. V teh 100 slovenskih gledaliških letih v Mariboru je steklo 1600 uprizoritev, od tega 1000 dramskih del, 500 opernih in 100 baletnih," je Ravnjak nizal zgodovinske podatke o mariborskem gledališču. Dotaknil se je tudi odnosa države do mariborskega gledališča, ki ga po prvi svetovni vojni ni podpirala, ampak je začelo delovati kot zasebno gledališče Hinka Nučiča, šele v 20. letih prejšnjega stoletja je postalo pokrajinsko gledališče z delno državno dotacijo, nič drugače ni bilo niti po drugi svetovni vojni, in je šele leta 2004 SNG Maribor dobil status državnega gledališča.
Po predstavitvi vseh programov je sledilo še vprašanje, kaj menijo o svojih obiskovalcih, kakšna je njihova struktura, ali se število povečuje ali zmanjšuje. Direktor Roškar je odgovoril, da so bile decembra vse njihove predstave razprodane, ugotavlja tudi, da vse več tujcev prihaja na njihove predstave, saj sta blizu Gradec in Zagreb. Tudi se sledi večanju števila gledalcev mlajših generacij, sicer tudi sami delujejo v tej smeri, ko mladim odpirajo vrata in svoje umetniške programe, tudi primerne oblike delavnic ter uprizoritve, kot je lanska baletna premiera Kekec. Intenzivno delujejo v smeri turizma, ko svoje abonmaje pripravijo že leto vnaprej, tako da lahko turisti načrtujejo obisk mesta in njihovih predstav.
Direktorica Cetinski je Operi in baletu SNG Maribor zaželela še uspešnih prihodnjih 100 let, medtem bo tudi Cankarjev dom doživel svojih 100 let, ko zdaj lahko le vabi uspešne stoletnike. Danilu Roškerju je predala spominski srebrnik s podobo in podpisom Ivana Cankarja.
Čestitkam k stoti obletnici gledališča Opere in baleta SNG Maribor se tudi mi pridružujemo. Sama pa se sprašujem, kdaj bo SNG Opera in balet Ljubljana doživljal tak obseg gostovanj in slavja v štajerski prestolnici. Nekdo je med diskusijo hudomušno pripomnil, da so Ljubljano na vseh delovnih in umetniških področjih že okupirali Štajerci!
