Dobrodošla na našem portalu. Kdo pa je tebi zaželel plesno dobrodošlico in kdaj?
Živijo, moja plesna pot se je začela z otroškimi plesi v vrtcu, ampak pravo plesno dobrodošlico mi je zaželela Darja Šuster pri sedmih letih.
Tale čas je ravno pravšnji, ko se oziramo tako nazaj kot naprej. Po čem si boš zapomnila leto 2018 in kaj naj ti prinese 2019?
Definitivno je bilo leto 2018 ‘a year to remember’, saj je bilo moje zadnje leto med mladinkami. Poleg vseh uspehov na tekmovanjih sem dobila tudi priložnost biti del plesalcev muzikala Briljantina. Za leto 2019 pa upam, da mi prinese čim več novih izzivov.
Se spomniš usodnega trenutka, če je sploh bil, da si se odločila za ples?
Ne vem, če je bil kakšen prav usodni trenutek, da je padla odločitev za ples. Kot otrok sem imela veliko energije, zato se redko najde kakšen šport, ki ga kot otrok nisem trenirala. Ker pa prihajam iz družine gimnastičarjev, nisem začela s plesom, ampak z gimnastiko, do katere se je ljubezen po enem letu končala. Za tem sem odkrila ples, ki pa ga nikoli nisem opustila, zato me verjetno spremlja še danes.
Kakšen pa je bil začetek tvoje plesni poti, nadaljevanje šolanja − tako plesnega kot akademskega oziroma tistega šolskega.
Čeprav sem danes šov, jazz in pa modern plesalka, sem začela s hip-hopom, kjer sem vztrajala dve leti, nato pa sem prešla na jazz. Po dveh letih jazza sem dodala še šov ples in svoj prvi solo. Tri leta pozneje pa sem se preizkusila še v modernu. Nisem še razmišljala, kam bi rada, da me pelje plesna pot, sploh pa ne, kaj bi, če ne bi plesala, vem samo, da bom nadaljevala šolanje na gimnaziji.
Nam našteješ, v katerih plesnih zvrsteh najbolj uživaš in v katerih koreografijah?
Bi rekla, da v jazzu, ampak nikoli pa tudi ne bi rekla ne modernu, zato je nekako šov stalnica. Nimam nekih najljubših koreografij, saj ima vsaka nek svoj čar.
Kdo je tvoja trenersko plesna ekipa?
Treniram pod vodstvom Matevža Česna, v letu 2018 pa sem sodelovala tudi s Petro Ravbar in Tianom Čehičem.
Imaš vzornike med plesalci, koreografi ali si raje samosvoja?
Najraje sem samosvoja, ker tako najbolj izraziš sebe, ampak če bi morala izpostaviti nekoga, bi bili to verjetno Jordan Clark, Autumn Miller in pa Travis Wall, ampak niso edini, ker menim, da ti je lahko navdih prav vsak plesalec, ki ga gledaš.
Ne vem, če tudi koreografiraš sama. Ali pač?
Za zdaj še ne, saj menim, da vedno skozi ples nekaj sporočaš in da sem še premlada ter imam premalo življenjskih izkušenj, da bi se moje koreografije nekoga res dotaknile ali pa da bi se nekdo našel v teh zgodbah. Bom rekla, da vse pride s časom, tudi moje koreografiranje.
Po čem meniš, da si prepoznavna kot plesalka in kot oseba?
Kot plesalka bi rekla, da sem perfekcionistka, inovativna, strastna in pa zelo samosvoja. Kot oseba pa večino časa nasmejana, veliko se družim s prijatelji, in pa če si nekaj zadam, če je to v plesu ali kjerkoli drugje, to tudi izpolnim in sem pri tem lahko tudi zelo trmasta (smeh).
Kako bi opisala svoj plesni oz. koreografski slog, če sploh lahko?
Ne vem, če se res lahko opiše moj stil plesa, ker ne bi rekla, da vedno na enak način delam, saj rada raziskujem nova ‘področja’.
Kaj pomeni plesalcu tekma in kaj osvojitev tistih bleščečih naslovov – najboljšega v državi, Evropi in na svetu?
Na splošno bi moralo to plesalcu pomeniti samo neko potrditev, da na treningu dela pravilno. Tako kot pravijo − medalje osvajaš na treningu, na tekmo jih greš samo iskat.
Na katere dosedanje naslove ali dosežke si najbolj ponosna? Ni nujno, da so to stopničke.
Prav vse, ne vem, če sem na kakšnega manj, mogoče na letošnje 2. mesto na svetovnem prvenstvu v Pragi med malimi skupinami, ker smo poleg tega, da smo soplesalke, tudi najboljše prijateljice, in da tak naziv osvojiš z njimi, je nepozabno. Sem pa tudi letos prvič tekmovala na tako imenovanem ‘improchallengu’, na prvič organiziranem festivalu 5678 community, kjer sem zmagala, ampak še bolj sem vesela, da sem bila del tega.
Kaj te pri plesu najbolj osrečuje in kaj je tisto, ki je temu nasprotje, se pravi ne tako srečno?
Verjetno mi je najbolj pri srcu ustvarjalni, kreativni del plesa.
Kaj boš počela v življenju poleg plesa ali bo to samo ples? Kaj te še zanima poleg plesa?
Za zdaj še ne vem, mogoče me bo zaneslo v kakšne vode matematike ali fizike, ampak vse se lahko še spremeni, tako da za zdaj nadaljujem na gimnaziji.
Kdo je tvoja neplesna družba, če je sploh?
Bolj malo je neplesne, ja. Tista, ki je, so prijatelji z morja ali pa sošolci.
Kdo ali kaj te najbolj spodbuja pri plesni ustvarjalnosti?
Verjetno youtube, ker tam najdeš vse.
Imaš kakšen moto ali misel, ki te vodi skozi življenje?
‘When you feel like giving up is when you most need to be keeping on’.
Plesati je?
Izražati samega sebe.
