Leva desna, leva desna. Premiera baletnega večera sodobnih koreografij

Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 2. marca 2018, v Veliki dvorani premierno izvedel baletni večer sodobnih koreografij Leva desna, leva desna v koreografiji Gaja Žmavca, Edwarda Cluga in Alexandra Ekmana. Nastopili bodo solisti in ansambel Baleta SNG Maribor.

Koreografska noviteta mladega slovenskega baletnega plesalca in koreografa Gaja Žmavca je po avtorjevih besedah nastala iz navduševanja nad velikimi deli klasične glasbe. Osnovni koncept sodobne koreografije nastaja za 24 plesalcev, ki bodo skozi gib ponazorili orkester, muzo in dirigenta.

Avtor se je ob abstraktni scenografski postavitvi med ustvarjalnim procesom naslonil na zanimiv in očem širše množice skrit proces kreiranja in nastajanja zvoka. Notni zapisi, ki so se ohranili skozi stoletja do danes, so po Žmavčevih besedah brez veščine in virtuoznega obvladanja glasbenih inštrumentov zgolj kos papirja, v katerih pa se skrivajo genialne ideje ustvarjalcev, če jih znamo prebrati na prav način.

Za impozantnim zvokom, ki ga proizvajajo orkestri, se skriva kompleksen proces in popolna sinhronizacija mase ustvarjalcev, ki pa je pod popolno kontrolo enega človeka – dirigenta. Glavno koreografovo vodilo je tako predvsem ‘plesna orkestracija’ oziroma prikaz moči in efekt mase, ki jo na gibalno virtuozen, včasih komičen in igriv način osmišlja ter skozi manipulacijo sestavlja in razstavlja kreator predstave. Sodobni balet Maestro sestavljajo trije medsebojno povezani deli: Kreacija in Muza, Simfonija, Odmev.

Kostumografinja in asistentka koreografa je Tetiana Svetlična, scenograf Marko Japelj, glasba I. Antonín Dvořák: Simfonija št. 9 v e-molu, ‘Iz novega sveta’, op. 95 (B 178): Allegro con fuoco in Slovanski plesi za klavir štiriročno, op. 72, št. 2: Dumka.

Plešejo Gaj Žmavc (Maestro), Tetiana Svetlična (Muza), Asami Nakashima, Branka Popovici, Ines Petek, Vanja Vitman, Metka Masten, Hristina Stojčeva, Jelena Lečić, Lara Maher, Neja Hrastar, Ema Perič, Satomi Netsu, Liza Podjavoršek, Monja Obrul, Yuya Omaki, Sytze Jan Luske, Filip Jurič, Alexandru Pilca, Ionut Dinita, Jan Trninič, Tiberiu Marta, Mircea Golescu, Cristian Popovici, Vasilij Kuzkin, Vadim Kurgajev, Jakob Korošec, Aleks Šišernik.

Mednarodno priznani slovenski koreograf Edward Clug je v začetku leta 2013 za operno hišo v Zürichu postavil svojevrstni nov koreografski mejnik, ki je doživel sijajen odziv v tujini in ga želi predstaviti tudi slovenskemu občinstvu. Glasbena zasedba (v pisavi slovenskega skladatelja Milka Lazarja) s surrealizmom prežetega dela Hill Harper’s Dream je prav tako nekoliko nenavadna in stremi k transcendentalni eteričnosti, saj jo sestavljata dve harfi.

Po Clugovih besedah se iz naslova koreografije sugestivno kaže in duhovito združi vizualna in zvočna podoba predstave. Kot pojasnjuje avtor, se Hill Harper’s Dream ne dogaja visoko v gorah niti na ravnem polju, ampak nekje vmes, to je na 212 centimetrov visokem hribu. Omenjeni vplivi se nenazadnje odražajo v celovitem estetskem diapazonu in prečiščeni koreografski atmosferi, ki s svojo fantazijsko simboliko trka neposredno na naše nezavedno in obiskovalcu z bogato paleto plesne ekspresije naslika nov sveženj še nedoživetih sanj.

Scenograf je Marko Japelj, asistent koreografa Matjaž Marin, harfistki Natalija Ristić Puzigača in Anja Kožuh; plešejo Asami Nakashima, Catarina de Meneses, Ines Petek, Branka Popovici, Jelena Lečić, Tetiana Svetlična, Matjaž Marin, Ionut Dinita, Sytze Jan Luske, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Filip Jurič.

Švedski koreograf Alexander Ekman je nedvomno eden od najzanimivejših koreografov sodobnega časa, ki se z globoko meditativnim preizpraševanjem posveča predvsem iluminaciji bivanjskih simptomov današnjega človeka. S svojim neobičajnim smislom za humor, naglimi plesnodramaturškimi preobrati, številnimi elementi presenečenja in premišljenimi izpeljavami ustvarja koreografije, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti, najde navdih ali celo poišče ključ do rešitve navidezno nerešljivega problema. Koreografijo Left Right Left Right je Ekman ustvaril za haaški Lucent Danstheater v začetku leta 2012, njen osnovni plesni impulz pa se osredotoča na koncentracijo, (pravo)čas(ov)nost oziroma timing in ritem. Lahko bi rekli, da je Ekmanova koreografija, ki bo po praizvedbi v Haagu doživela svojo prvo postavitev prav na velikem odru mariborskega Baleta, nekakšna študija človeškega gibanja, ki se zgodi na dokaj nekonvencionalen način, tj. z uporabo 16 tekalnih trakov, s preprostimi, a zato nič manj prepričljivimi odrskimi učinki in z menjavanjem sodobnih zvočnih pejsažev. Ekmanov umetniški cilj, ki je vselej usmerjen v transformacijo avditorija in premikanje ‘normirane’ percepcijeobčinstva, se tudi tokrat navezuje na temeljno vprašanje, ki si ga je zastavil pred ustvarjalnim procesom: "Zakaj pravzaprav potrebujemo to delo?"

Glasba Mikael Karlsson, video Alexander Ekman, oblikovalec luči Tom Visser, kostumografija Alexander Ekman, asistent koreografa Fernando Troya; plešejo Catarina de Meneses, Olesja Hartmann Marin, Asami Nakashima, Tetiana Svetlična, Jelena Lečić, Vanja Vitman, Branka Popovici, Hristina Stojčeva, Matjaž Marin, Sytze Jan Luske, Filip Jurič, Yuya Omaki, Alexandru Pilca, Aleks Šišernik, Ionut Dinita, Jan Trninič, Mircea Golescu in Klavdija Stanešič (Ženska v rdečem),

Po petkovi premieri bo večer sodobnih baletov na sporedu še 3., 6., 7., 8., 10., 11., 13. marca 2018. Pred premiero bo ob 18.30 odprtje likovne razstave akademskega slikarja Mitje Ficka, akademskega kiparja Primoža Puglja ter oblikovalke in kreativne ustvarjalke Bojane Kovačič Zemljič z naslovom Trosi. Umetniški projekt reinterpretira komunikacijske in tranzitne prostore kulturne ustanove ter komunicira na način, da obiskovalce preseneti z momentom vizualne umetnosti tam, kjer že stoletje vlada scenska. Likovna dela – slike  in kipi – velikih formatov bodo umeščena v avle in hodnike mariborskega gledališča, množico slikarjevih in kiparjevih del pa bo kot subtilna rdeča nit povezala avtoričina inštalacija, po kateri razstava nosi ime.

View Gallery 13 Photos