Baletno društvo Postojna je 30. maja 2026 v Kulturnem domu Postojna praznovalo dvajset let obstoja s slavnostno slavnostno baletno predstavo Ko zaplešejo spomini.
Baletno društvo Postojna deluje od leta 2006, čeprav se organizirano baletno izobraževanje v Postojni odvija že od leta 1999. Društvo je nastalo na pobudo staršev mladih plesalk in plesalcev, v dveh desetletjih delovanja pa se je razvilo v eno pomembnejših kulturnih društev na Notranjskem. Osrednje poslanstvo društva ostaja baletna vzgoja. Poleg rednega pouka organizira baletne izpite, nastope, sodelovanja na kulturnih prireditvah ter samostojne produkcije, ki predstavljajo vrhunec vsake sezone. Pouk poteka v Postojni in Cerknici, po učnem programu za glasbene in baletne šole Republike Slovenije, dopolnjujejo pa ga tudi programi sodobnega plesa.
Pouk je organiziran po starostnih stopnjah, ki sledijo učnemu programu za glasbene in baletne šole Republike Slovenije. Nekdanje skupine z imeni Zvončice, Metuljčice, Labodi, Cekinčki in Zvezde so se postopoma preoblikovale v sistem baletnega vrtca, baletne pripravnice ter razrednih stopenj od 1. do 6. razreda. Takšna organizacija omogoča postopno in sistematično napredovanje od prvih plesnih korakov do zahtevnejšega baletnega izobraževanja.
S svojo jubilejno produkcijo Ko zaplešejo spomini je društvo obeležilo dvajset let ustvarjanja ter občinstvo popeljalo na potovanje skozi najpomembnejše predstave, koreografije in umetniške mejnike svoje zgodovine. Na odru Kulturnega doma Postojna se je v treh predstavah zvrstilo več kot sto sedanjih članov društva, pridružili pa so se jim tudi nekdanji plesalci in plesalke, ki so jubilejnemu večeru dodali posebno noto medgeneracijske povezanosti. V dvajsetih letih delovanja je društvo pripravilo kar štirideset baletnih produkcij, skupaj s ponovitvami pa več kot sedemdeset nastopov. Jubilejni večer je tako predstavljal nekakšno potovanje skozi najpomembnejše predstave in ustvarjalna obdobja društva.
Predstava je v režiji Tine Leder in Mire Marič Ivartnik povezala osemnajst izbranih koreografij avtoric Eve Berginc, Nike Lipolt, Mire Marič Ivartnik in Tine Leder. Na odru so se prepletali klasični baletni elementi, sodobni plesni izraz, solistične interpretacije, dueti in večje skupinske postavitve, kar je omogočilo predstavitev različnih generacij plesalcev ter njihovega umetniškega razvoja.
Potovanje skozi zgodovino društva se je pričelo s Kitajskim plesom iz baleta Hrestač, ki je leta 2006 zaznamoval prvi nastop mladih balerin društva. Tokrat so ga izvedle najmlajše plesalke iz skupine Cekinčki Postojna (pripravnica 2), pri čemer jim je pedagoginja na odru nudila dodatno oporo in orientacijo. Deklice so nastopile sproščeno, z veseljem in iskreno otroško energijo, ki je takoj ustvarila prijetno vzdušje v dvorani.
V odlomku iz predstave Peter in volk (2007) so se predstavile Zvončice Postojna (1. razred). Koreografija je že vključevala nekoliko zahtevnejše elemente, kot sta polka korak in ples v parih. Deklice so pokazale dobro medsebojno usklajenost ter predvsem veselje in sproščenost, ki sta najlepši kvaliteti nastopov najmlajših plesalcev.
Leto 2008 je obudila točka, navdahnjena s predstavo Baletni koraki med notami, ki jo je izvedlo šest plesalk, domnevno nekdanjih članic društva. Koreografija je v primerjavi s predhodnima točkama že posegla po zahtevnejšem baletnem besednjaku in vključevala elemente, kot sta tour piqué ter grand jeté pas de chat po krogu, ki zahtevajo dobro tehnično pripravo, koordinacijo in prostorsko orientacijo. Plesalke so koreografijo izvedle enotno in tehnično zanesljivo ter ustvarile skladno skupinsko podobo.
Duet Duh orienta (2009) sta na glasbo Arabskega plesa iz baleta Hrestač poustvarili Eva Berginc in Katarina Kocman. S prepričljivo interpretacijo, glasbeno natančnostjo in dobro medsebojno povezanostjo sta uspešno pričarali skrivnostno orientalsko vzdušje.
Urok ljubezni je obudil predstavo Zimska svatba iz leta 2010. Točka se je pričela s solističnim nastopom Matevža Požarja, edinega fanta v skupini, ki je z energičnim gibanjem uvedel razigrano in mladostno vzdušje koreografije. Nato so se mu pridružila dekleta iz sodobne skupine Vrtinec, s katerimi je zaplesal v ritmih sodobneje obarvane glasbe. Plesalci so točko izvedli z veliko energije in zavzetosti ter občinstvu pričarali lahkotno in igrivo plesno zgodbo.
Poseben poklon preteklosti je predstavljala obuditev predstave Baletna pravljica v Postojnski jami iz leta 2011. V vlogi vile Mirte se je na konicah prstov predstavila Valerija Želko Rebec, nekdanja solistka društva, ob njej pa so kot Ognjene ptice nastopile deklice iz skupine Metuljčice iz Cerknice (1. razred). Posebno čarobnost točke je ustvarila tudi njena prvotna umestitev v Postojnsko jamo. Naravno okolje ene največjih slovenskih znamenitosti je pravljično zgodbo iz skrivnostnega gozda preneslo v edinstven podzemni svet kapnikov in dvoran, kar je predstavi dodalo dodatno dimenzijo mističnosti in vizualne privlačnosti.
Skupina Vilinke Postojna (2.razred) je v vlogah manekenk predstavila odlomek iz predstave Ko bom velika (2012). V svetlečih kostumih, dopolnjenih s torbicami in sončnimi očali, so dekleta samozavestno stopila na modno pisto ter občinstvu pričarala igriv svet otroških sanj in domišljije.
Točko iz Debussijevega večera (2013) so na prečudovito Debussyjevo skladbo Clair de lune zaplesale Julije iz Cerknice (4. razred) Pohvaliti velja predvsem njihovo medsebojno usklajenost in natančnost pri prehajanju med posameznimi postavitvami, saj so vse formacije izvedle pregledno in skladno z dramaturško zasnovo koreografije. Nežno in lirično vzdušje točke so ohranile vse do zaključka, ko so v elegantnem odhodu z odra delovale kot prave labodke, ki po mirni gladini jezera počasi izginejo v noč.
Najmlajše plesalke, Škratki Postojna iz baletnega vrtca so v točki Zvezdice iz Luninega kraljestva (2014) s svetlečimi zvezdicami, nežnim gibanjem in pravljično scenografijo ustvarile čarobno podobo nočnega neba. Posebej prisrčen je bil zaključni prizor lune, obdane z zvezdicami.
Julije iz Postojne (4. razred) so v točki Vabilo na ples iz predstave Grajske pripovedke (2015) skupaj s solistko Saro Sirnik občinstvo popeljale v svet grajskih plesov in dvornih dam. Koreografija ni temeljila na tehnični zahtevnosti, temveč na eleganci, slogu in enotni odrski podobi, kar so plesalke uspešno dosegle.
Leto 2016 je bilo posvečeno nekdanjim balerinam društva, ki so ponovno oživile svoje solistične vloge iz jubilejne predstave 10 let v čudežni deželi baleta. Na oder so se vrnile Eva Berginc, Anja Čeč, Anastasija Jocić, Katarina Kocman, Ela Obreza in Zarja Podboj ter občinstvu dokazale, da plesna ljubezen ostaja živa tudi po zaključku aktivne plesne poti. V divertissementu iz Alice v čudežni deželi so zaživeli številni prepoznavni pravljični liki – Alica, Klobučar, Muca, Kraljica in drugi prebivalci nenavadnega sveta domišljije. Koreografija je bila bogata tako z gibalnega kot gledališkega vidika ter je od plesalk zahtevala dobro tehnično pripravljenost, izraznost in sposobnost oblikovanja karakterjev. Po tehnični plati je bila to ena zahtevnejših točk večera. Plesalke so se zanesljivo spopadle z zahtevnim plesnim materialom, hkrati pa uspele ohraniti jasno odrsko identiteto svojih likov. Njihova interpretacija je bila sproščena, zrela in prepričljiva, kar je omogočilo, da je zgodba zaživela tudi pri občinstvu.
Zvezde iz Postojne (6. razred) so obudile predstavo Mala morska deklica (2017). Na konicah prstov so ustvarile nežno podobo morskih deklic ter pokazale pomemben korak v svojem tehničnem razvoju. Lirična koreografija je uspešno povezala poetično vzdušje z zahtevnejšo tehniko plesa na špicah.
Eva Kobal in Zoja Petrovčič Renčof sta v duetu Mojce in Lisičke iz predstave Mojca in njen piskrček (2018) navdušili z lepo tehniko, izraznostjo in igralsko prepričljivostjo. Domiselna koreografija je predstavljala enega lepših duetnih trenutkov večera.
V sodobni točki Pika na otoku iz predstave Pika Nogavička (2019) so se na odru ponovno srečale različne generacije plesalk. Dve Piki Nogavički sta skozi ples in igro prepričljivo ujeli nagajivi značaj priljubljene junakinje. Pridružili so se jima domorodci iz sodobne skupine Utrip, ki so s skupinskim ritmičnim plesom ustvarili živahno odrsko dogajanje. Igriva in barvita točka je uspešno združila ples, gledališko pripoved in otroško domišljijo.
Zvezde iz Cerknice (6. razred) so v točki Degasove balerine iz predstave Slikar in baletka (2022) uspešno pričarale vzdušje pariških baletnih dvoran 19. stoletja. V elegantnih belih kostumih in s prefinjeno koreografijo na konicah prstov so občinstvu ponudile prijeten poklon svetu, ki ga je na svojih slikah ovekovečil Edgar Degas.
Taja Murgelj in Zala Štradjot sta v duetu Male princese in Vrtnice (2023) prepričljivo predstavili odnos med obema likoma. Koreografija je združevala nežno izraznost in zahtevnejše tehnične elemente, med katerimi velja izpostaviti izvedbo dvojnih piruet. Vizualni poudarek je predstavljal tudi živahen rdeč kostum Vrtnice.
V sodobni solo točki Bes morskega kralja iz predstave Morsko kraljestvo (2024) je navdušil Lovro Zajc s svojim sodobnim plesnim izrazom. Pri tem je spretno vihtel svoj trizob, značilni simbol morskega boga Pozejdona. Zvezde iz Postojne so sodelovale v točki kot pravljična bitja, ki se razbežijo v strahu pred jeznim morskim kraljem. Lovro je prinesel na oder poživitev v smislu močne moške energije, podprto z izrazitim kostumom, frizuro in masko. Svoje gibe je izvajal tehnično odločno, plastično in dramaturško primerno svoji vlogi. Točka je navdušila občinstvo in predstavljala enega izrazitejših trenutkov večera.
Jubilejni večer so ustvarjalci zaključili z odlomkom iz najnovejše predstave Čarovnija v otroški sobi (2025). Točka Igrače oživijo je s svojo igrivostjo, domiselnostjo in toplino simbolično zaokrožila zgodbo dvajsetletnega ustvarjanja Baletnega društva Postojna ter občinstvo še zadnjič popeljala v svet otroške domišljije. Na glasbo iz baleta Coppélia so Metuljčice iz Postojne (1. razred) skupaj s solistko Nežo Mihelj pričarale čarobni svet otroške sobe, v katerem igrače ponoči oživijo. Neža Mihelj je kot balerina prepričala z lepo odrsko prezenco, celotna koreografija pa je skozi igrivost in otroško domišljijo ustvarila topel in poetičen zaključek jubilejnega večera. Pri nastanku predstave so sodelovali kostumografinja Alenka Požar, scenografa Alenka Požar in Silvester Čuk, video ustvarjalec Klemen Premrl, oblikovalca vizualne podobe Boštjan Primc in Monika Zajc, koordinatorka Nevenka Burger ter povezovalka programa Tjaša Blaško.
Poseben pečat jubilejnemu večeru je dal tudi posebej za to priložnost pripravljen film, ki je na velikem platnu obudil ključne mejnike dvajsetletne zgodovine Baletnega društva Postojna ter predstavil posameznike, ki so s svojim delom pomembno prispevali k njegovemu razvoju in prepoznavnosti. Film se je pričel z nagovorom prve baletne pedagoginje Mance Krnel, sledili pa so spomini nekdanjih članov, sodelavcev ter številnih uglednih osebnosti iz sveta kulture in baleta. Ne gre zgolj za kronološki pregled prehojene poti, temveč za iskreno pripoved o skupnosti, ki jo povezuje ljubezen do plesa. Prav zaradi močnega čustvenega naboja je bil ta del večera eden najbolj ganljivih trenutkov celotne prireditve.
Predsednica društva Mateja Kocman je ob jubileju poudarila pomen vseh, ki so v dveh desetletjih prispevali k razvoju društva – pedagogov, koreografov, staršev, prostovoljcev, podpornikov ter nekdanjih in sedanjih plesalcev, ki skupaj tvorijo srce Baletnega društva Postojna. Jubilejna produkcija ni predstavljala zgolj obujanja spominov na pretekle uspehe, temveč tudi potrditev, da društvo ostaja dejavno in ustvarjalno v sedanjosti. Njegovi člani redno sodelujejo na revijah, festivalih in tekmovanjih doma ter v tujini ter dosegajo vidne uspehe tako na področju baleta kot sodobnega plesa.
V sezoni 2025/26 sta se avtorski točki Utrip otoka in Tam uvrstili na regijsko raven revije Plesni utrinki, balerina Eva Mekina pa je uspešno nastopila na mednarodnih tekmovanjih Rolly Dance Open in TUTU Grand Prix. Pomembne dosežke beleži tudi Lovro Zajc, ki je na državnem tekmovanju OPUS 1 že šesto leto zapored prejel zlato priznanje ter se uvrstil na mednarodni festival OPUS 1. Skupina Vrtinec je s koreografijo V mreži misli uspešno zastopala društvo na državnem festivalu ŽIVA.
Eden najbolj ganljivih trenutkov večera je sledil povsem ob koncu prireditve, ko so se na odru zbrali nekdanji plesalci in plesalke Baletnega društva Postojna, ki so se jubilejni produkciji pridružili prav zaradi posebnega pomena dvajsetletnice društva. S svojo prisotnostjo so simbolično potrdili, da vezi, stkane skozi leta skupnega ustvarjanja, ostajajo žive tudi dolgo po zaključku aktivne plesne poti. Nekdanji člani so se ob tej priložnosti zahvalili vodstvu in ustvarjalkam društva: Nevenki Burger, Alenki Požar ter Mateji Kocman za njihovo dolgoletno predanost, nešteto ur dela vloženega v ta večer in vztrajnost ter ljubezen do baletne umetnosti, s katero že dve desetletji navdihujejo mlade generacije plesalk in plesalcev. Posebej so poudarili tudi, da je prav njihova energija in povezanost uspela ponovno združiti nekdanje člane društva, ki danes živijo in delujejo v različnih krajih po Sloveniji.
Kot izraz hvaležnosti so ustvarjalkam izročili simbolično darilo – bon za zaslužen oddih in razvajanje v toplicah. Ob tem je plesalka, ki je v imenu nekdanjih članov nagovorila občinstvo in vodstvo društva, le stežka zadrževala čustva. Solze ganjenosti so med njenim govorom spolzele po licih, njena iskrenost pa se je hitro prenesla tudi na druge prisotne na odru in v dvorani. Tako se je jubilejni večer zaključil v znamenju hvaležnosti, prijateljstva in medsebojne povezanosti, ki so skozi dvajset let postali eden najdragocenejših temeljev Baletnega društva Postojna.