Ko pride Jure Gostinčar domov v Koper, navduši

Jure Gostinčar v predstavi Home (foto: Nils Plotard)

Iz glavnega mesta otoške države Malte, iz Vallette, je pripotovala tamkajšnja nacionalna plesna skupina ŻfinMalta Danse Esemble in se 15. novembra predstavila v Gledališču Koper s svojo novo uprizoritvijo Home v koreografiji Mavina Khooja. Plesna predstava Home je bila konec aprila premierno uprizorjena v Valletti, to jesen pa so se namenili na daljšo turnejo in se ustavili še v Kopru, kjer je doma njihov plesalec ter naš Koprčan Jure Gostinčar.

Naj plesalec po izboru Plesne zveze Slovenije.
Jure je v svoji mladostni hip-hop plesni karieri leta 2012 postal naj plesalec te zvrsti po izboru Plesne zveze Slovenije in se je že tistikrat kalil v plesni skupini Kjara´s Dance Project, ko smo mu sledili kot odličnemu plesalcu širokega plesnega razpona v predstavah Kjare Starič Wurst: Compassion, Razpotja ter v filmu Razpotja.
Jure v predstavi Kjare Starč Wurst Razpotja (foto: Aljoša Rebolj)
Medtem se je odločil za profesionalno plesno pot, se podal v tujino, se preizkusil in uspel. Lani je postal član nacionalne plesne skupine Malta, v njihovi predstavi Home pa so mu zaupali glavno vlogo. Dejal je, da vadijo po osem ur na dan; ko so pripravljali projekt Home, je bil to pretežno sodobni ples, trenutno pa prevladujejo vaje iz baletne klasike. Umetniški vodja nacionalne malteške plesne skupine je plesalec, pedagog in koreograf Mavin Khoo, rojen v Maleziji, delujoč v Veliki Britaniji, je tudi poznano ime svetovnih plesnih odrov, sodeloval je z velikimi imeni plesnega sveta, še posebej dejaven pa je v skupini Akrama Khana. Mavin Khoo je plesalec, ki pleše poleg modernih in sodobnih tehnik tako baletno klasiko kot klasični indijski ples bharata natyam, zasledimo ga še na baletnih špicah v njegovi izvedbi Umirajočega laboda na glasbo Camilla Saint-Saënsa.
V predstavi Home … (foto: Darin Zammit Lupi)

Malteško glavno mesto Valletta je mesto baročnih zgradb in palač z okoli osem tisoč prebivalci, ki bo leta 2018 postalo evropska prestolnica kulture (Malta je že od leta 2004 članica evropske skupnosti), njihova nacionalna plesna skupina pa deluje že dve leti. V njihovi plesni skupini  plešejo tudi tujci, poleg našega Jureta še Grkinja pa Francozinja; v omenjeni predstavi je šest nastopajočih, tri plesalke in trije plesalci.
… (foto: Nils Plotard)
Gledalce pričaka odprta zatemnjena scena, na kateri se uzrejo obrisi domačega vzdušja, torej doma, natančneje je to sobni ambient, kjer na vrvi ob steni visijo oblačila, na stolu pa sedi ženska. Vzdušje spominja na mediteranske kraje ozkih ulic, kjer se ob oknih in nad ulicami suši perilo. Predstava se začne, ko štiri nastopajoči vstopijo v prostor s svečkami v rokah in ko se luč počasi razpotegne ter osvetli sobo, tako da je v podaljšku scene vidna še kuhinjska niša s štedilnikom. S črnimi noski, ki si jih vsak od njih natakne na svoj nos po vzoru sedeče ženske, ki jih je pričakala na sceni, so črni noski prepoznaven znak njihove skupine. Kratke plesne oblike se dogajajo, protagonistov glas pa v ‘offu’ in v pristni angleščini (državnem jeziku poleg malteškega, ki ga želijo vse bolj uveljaviti) spregovori o življenjskem popotovanju, o toku (krogotoku ali kolesu rojevanja in umiranja, v budizmu, znanem kot reinkarnacija ), ki napoveduje faze dozorevanja, kot so rojstvo, čas otroštva, ljubezni, nesreče in smrti, ki si potem sledijo na sceni. Predstavi naj bi se sledilo kot življenjskemu popotovanju posameznika, ki ga na njegovi novi poti spremljajo tudi ‘spomini’ (karma) iz njegovih prejšnjih življenj. V gledališkem listu zapišejo: "Predstava nas nagovarja, da znova premislimo pojem ‘dom’ kot strukturalno lokacijo doma."
Na sceni se nenadno in ob zvočni amplitudi ter v siju svetlobnega topa ugleda skrčeno napol golo moško podobo v belih kratkih hlačah, svetlih las, šestega člana skupine, našega Jureta; in se od tu naprej začne njegov novi življenjski krogotok. Najprej s komaj slišnim glasom, ko počasi izusti svoj prvi ‘a’, medtem ko radovedna in že izoblikovana tovarišija odgovarja prišleku v preglašenih tonih, ko si dajejo duška s svojimi ‘a-ji’, potem sledi oblačenje njega, novega življenjskega kandidata, ko ga drugi odenejo v moška oblačila. On se kar hitro udomači v skupini in vodilna ženska podoba mu doda še črni nosek na obraz, torej je postal njihov član. Ples se vrsti v različnih hitrih in počasnih formah, kjer se najbolj ‘petelinijo’ moški člani, ženske pa plesno skladno in še s kakim solom obsijejo sceno. Izpostavi se tudi čas fantovskih pretepov v slogu TV-kriminalk, pa čas ljubezni, ko dvojice v različicah spolne identitete zaplešejo po plesišču. V nekem razgibanem trenutku se zasliši tudi strel, na sceni pa opazi, kako nekdo prav po otroško s kazalcem in sredincem odigra strel s svojo navidezno pištolo. Potem naj bi sledila tudi smrt, ko noski niso več aktualni v novi skupini, vsaj tako se je zdelo, ko je počil še drugi  strel … Niti konca pravzaprav ni, ampak nastopi odhajanje in zatemnitev luči napove konec neke gledališke ‘življenjske’ epizode.
Predstava Home je koreografska sestavljenka različnih gibalnih oblik, tudi modernih in atraktivnih, pa skokov, dvigov ter plesnih ritmov, kjer Jure Gostinčar stopa v ospredje in tudi izstopa v zaplesanih danih oblikah. Home je tiste vrste plesno-gledališka predstava, ki zahteva dobro zasnovano in jasno dramaturgijo, predvsem pa poznavanje gledališkega scenskega jezika, najprej režije; sicer je zamišljena kot predstava, kjer naj bi se zgodba filmsko kadrirala, vsaj tako so zapisali. Sledimo pa skoraj enourni uprizoritvi enoznačnega scenskega dogajanja, kjer se nizajo kratke koreografske oblike, ki nakažejo določena stanja posameznika, njihove vsebine in prelomnice, sicer tudi ne ravno jasno in dovolj zaokroženo, da bi ideja ali misel docela zaživela in bi kader plesnega dogajanja tudi prepričal.  
Predstava Home malteške plesne nacionalne skupine sicer dokaj pristno izpostavi mediteransko vzdušje, kar je tudi ena od njenih vsebinskih prednosti, ko obuja svet, ki smo ga v sodobnih časih že kar pozabili, zlasti še v teh zimskih dneh, saj zaveje in barva toplino ter izpostavi ‘južnjaški’ temperament, kar so koprski gledalci sprejeli z navdušenjem, še posebej svojega someščana Jureta Gostinčarja, in je bilo tudi slišati, da bi si želeli več tovrstnih odrskih dogodkov.

View Gallery 6 Photos