Kje je meja za Ex Ponto?

Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto letos obhaja svojih dvajset uprizoritvenih let na odrih Ljubljane. Tudi Zavod En-Knap je letos slavil svojo dvajsetletnico, medtem ko so lanskega avgusta Mladi levi že prestali petnajst let delovanja, čez dve leti pa 20 delujočih let pričakuje še Festival Exodos. Ni kaj, v koraku s samostojno državo je scena slovenske sodobne umetnosti spodbudno razširjala svoja uprizoritvena krila. Letošnji Ex Ponto se bo dogajal v času od 1. do 8. septembra na odru Opere Ljubljana, v Cankarjevem domu, Plesnem teatru/PTL, Centru urbane kulture Kino Šiška, Centru kulture Španski borci, Mini teatru, SNG Drami, Slovenskem mladinskem gledališču in v Gledališču Glej, kjer bo steklo dvanajst predstav glavnega programa. V Etno klubu Zlati zob pa se bo od polnoči naprej in od 3. septembra dalje dogajal spremljevalni glasbeni program v izvedbi mednarodnih  bendov.

Tematika letošnjega programa se sooča z vprašanjem: Kje je meja? S to temo se zaključuje tudi triletni program, trilogija, ki je leta 2011 predstavljala "Začetek ali konec", lani  pa "Stare ali nove vrednosti", in je bila finančno podprta s Programom EU kultura, ki je tudi letošnji nosilni sofinancer festivala v znesku 100.000 evrov. Programski festivalski strošek je ocenjen na 180.000 evrov, Ministrstvo za kulturo Slovenije je dodalo 40.000, in tudi  MOL enako vsoto. Zato ni čudno, da se ob lepi obletnici in navkljub recesiji planirani program izvaja v celoti, direktor festivala Ex Ponto Damir Dimitrović pa se zaskrbljeno sprašuje: Kako naprej!? Duhovito pa je osmega avgusta na prvi novinarski predstavitvi festivala pripomnil, da se mu zdi, da se je festival Ex Ponto znašel na policah javnega supermarketa, ne pa da je del kulturnega programa, ki uspešno promovira na mednarodni sceni tako mesto kot državo.

Prvega septembra bo od desete ure pa vse do uradne otvoritve festivala potekal otroški program, otroški živ-žav, ki se bo vil po poti od Mini teatra, gledališča Glej, Jazz kluba Gajo in Slovenskega centra PEN do SNG Opere in baleta Ljubljana. Na odru Opere Ljubljana se bo ob 19.00  zgodila slovesna otvoritev in ob izvedbi dveh predstav Zlati dež v režiji Tine Kolenik, ki ji bo sledila še festivalska premiera Močan Rod v režiji Ivice Buljana, in ob predhodnem uvodnem govoru dr. Uroša Grilca, ministra za kulturo RS. Na festivalu so svojo prisotnost napovedali tudi drugi kulturni ministri in so veleposlaništva držav, iz katerih prihajajo gostujoče umetniške skupine, pripomogla k programski realizaciji.

Posebnost letošnjega Ex Ponta je izbor petih predstav v režiji predstavnic "nežnejšega spola" – režiserk. Ena teh je tudi Tina Kolenik, sicer vizualna umetnica in kostumografinja, ki v performansu Zlati dež aktualizira mitološko erotičnost med emancipiranko Danajo in božanskim Zevsom, pač v času kapitalizma in med bogovi kapitala. Črnogorska režiserka Lidija Dedović v predstavi Žabar/Katzelmacher v današnji luči osvetli življenjsko brutalnost mladih v Nemčiji v času 60-tih po vzoru novega nemškega filma režiserja Fassbinderja. Iz Črne gore prihaja tudi režiserka Radmila Vojvodić, ki v svoji predstavi Eksistenca in v izpostavljanju drame dveh ljudi zareže v apokalipso 21. stoletja. Režiserka Elmaze Nura prihaja iz Prištine, predstavi pa se z  gledališko uprizoritvijo Lizistrata, protestom žensk proti vojnemu zlu, ki ga povzročajo predstavniki moškega rodu.

Tri slovenske premiere se obetajo na festivalu, poleg že omenjene v režiji Ivice Buljana se bo zgodil še kabaret slovensko-slovaške produkcije Slovenka na kvadrat v režiji Nicka Upperja, v koreografiji Václava Púčika in v dramaturgiji Nika Goršiča. Slovaška avtorica Stanislava Repar v svojem literarnem delu Slovenka na kvadrat opisuje urejanje migrantskega statusa v Sloveniji ali kako Slovakinja (ne) postane Slovenka na kvadrat. Tudi Ivica Buljan svojo novo uprizoritev Močan rod, ki je podprta s programom NETA, snuje po delu ženske pisateljice in dramatičarke, Nemke Marieluise Fleisser, ki spregovori o univerzalnem modelu izkoriščanja današnjega neoliberalizma, tudi v zrcalu nedavnega nacizma ter fašizma. Po programski predlogi festivala EX Ponto lahko sklepamo, da se ženske kot umetnice in avtorice uprizoritvenih projektov aktivno  soočajo z življenjsko problematiko 21. stoletja.

Kot tretja premiera pa se izpostavlja režijski prvenec igralke Daphne Millefoa Little Blonde Riding Wolf, rojene Ljubljančanke, ki je v mladosti  tudi plesala, v Parizu pa končala igralsko akademijo in se že uveljavila tako v mestu svojega študija kot v Londonu, doma pa bila opažena na Ex Pontu leta 2010 v predstavi Kralj umira, in je sodelovala tudi z Barbaro Novakovič Kolenc v predstavi Rodin II. To je obenem tudi eden od dveh plesno usmerjenih performansov, ki  bosta uprizorjena na festivalu. Je predstava, ki napoveduje nenavadno, smešno in erotično tematiko o medgeneracijskih vezavah, vidnih in nevidnih povezavah med hčerko in materjo, kjer Sneguljčica na koncu odpleše v nebeške višave in kjer se pretakajo podobe tudi še ostalih znamenitih pravljičnih (ženskih) likov: Rdeča Kapica, Trnuljčica, Mala morska deklica, Lepotica in njena Zver, se tudi znajde kak prinčevski ljubimec, in še razmesarjeni volk. Daphne igra osrednjo vlogo v svojem avtorskem prvencu in ob svoji mami Lane Stranič, baletni solistki in pedagoginji, ki se je uspešno preizkušala tudi v igralskih sferah. Drugi plesni performans, Pas de deux, se bo zgodil v PTL 2. septembra v koreografiji in izvedbi nemškega plesalca Raimonda Hoghea, ki je deset let sodeloval z gledališčem Pine Bausch Tanztheater Wuppertal. Raimondov Plesni duet bo zaplapolal skupaj z japonskim plesalcem Takashiem Uenom, in v plesnem objemu tradicije, kulturnih različic ter dveh diametralnih si svetov. V predstavi se obetajo osnovne baletne strukture in spekter plesne virtuoznosti.

Drugega septembra bo Mestni muzej Ljubljana gostil generalno skupščino projekta NETA (New European Theater Action), kjer bodo  predstavljeni programi NETA, NETA ART TV in Festival NETA, ki se načrtuje za leto 2015 v Bukarešti. Festival Ex Ponto spremlja tako kot vsako leto tudi večje število gostov iz tujine, ki prihajajo bodrit in gledat svoje umetniške fene. Poletna Ljubljana prepolna turistov polni kulturne prireditve in mestna turistična dogajanja, kar pomeni, da sta se kultura in turizem mesta z roko v roki tudi uspešno razcvetela. To potrjuje tudi pomočnica direktorja Hotela Park gospa Urša Malovrh, ki je na prvi novinarski predstavitvi Ex Ponta dejala, da že deset let tesno sodelujejo s festivalom in je že prvega tedna  avgusta bilo potrjeno 260 tujih nočitev za čas Ex Ponta.

Svojstveni festivalski rekord pa ima gostovanje madžarskega režiserja Viktorja Bodóa, ki že tretjič zastopa kulturne barve svoje domovine in sta njegovi dve predhodni predstavi tudi dvakrat bili izbrani s strani gledalcev kot najboljši. Tudi letos direktor Dimitrović obeta, da je uprizoritev Anamnesis genialna izkaznica režiserja Bodóa, ki kafkovsko ponazarja zdravstveni sistem na Madžarskem, in je njegov novi spektakularni odrski boom. Na sporedu so še Stoli gledališča Bitola, En mali radio satiričnega gledališča iz Sofije in 55+ z generacijo nad 55 let zagrebškega Montažstroja.

View Gallery 9 Photos