Kaj je Domus Fabula? Ples ali zgodba hiše ali …

Kolektiv Frankies (Benko, Jamnikar, Križič, Rupnik), ki je leta 2014 soustvaril ‘site-specific’ performans In Vitro v še nedokončanih prostorih poslovno-stanovanjskega kompleksa Situla v Ljubljani, In SiTu kot del magistrske naloge Eme Križič na Ljubljanskem gradu na Šancah v letu 2015, eksperimentalni plesno-gibalni film Circulat, posnet v zapuščenih prostorih idrijskega rudnika, v režiji Matjaža Mraka leta 2016, nadaljuje serijo ‘site-specific’ performansov z raziskovanjem umeščanja plesa v različne negledališke prostore.

Tokrat je Ema Križič, ki se kot magistra krajinske arhitekture zanima za nekonvencionalno rabo različnih prostorov, za uprizoritveni prostor izbrala družinsko hišo v Idriji, kjer so umetnice 27. januarja in 3. februarja 2018 uprizorile eksperimentalni ‘site-specific’ plesni performans Domus Fabula.
V prazni stanovanjski hiši je prepoznala potencial za umeščanje plesnega performansa v negledališki prostor. Ustvarjalke in nastopajoče so profesionalne plesalke: Tina Benko, Neža Jamnikar, Ema Križič, Urša Rupnik (Studio za svobodni ples), ki so vsebinsko in izvedbeno soustvarile predstavo, učiteljica joge Nataša Zorc (Studio Eternia) je v njej vodila meditacijo za vse prisotne, kratek plesni video, prav tako del performansa, je s plesalkami posnela Tadeja Pavšič.

Vsebinsko je Domus Fabula vezan na zgodbe hiše in na ‘dogodek obiska’. Vsak obisk ima svojo dramaturgijo, strukturirano in spontano hkrati. Scenografske nastavke v nekaterih prostorih ponuja pretekla raba prostora, v nekaterih prostorih pa je postavljena na novo, ob uporabi kostumov in rekvizitov iz preteklosti.

Sporočilo iz gledališkega lista: "Pristna intimnost potrebuje tudi pristno bližino. Intimnost in bližina sta nedeljivi: ko se človek odreče eni, izgubi tudi drugo. Razdalje so relativne, a vedno v razmerju do nas samih. Svet je za posameznika še vedno geo- in egocentričen. Cena hitrosti je zato izguba spomina, ki je, kot rečeno, temelj umetnosti in poezije. Skratka – ko se prostor krči, čas pa krajša, je vse manj prostora in časa tudi za poezijo." (A. Vodopivec, Poetika samoumevnosti).

Po predstavi je sledil pogovor z ustvarjalkami, kjer so lahko obiskovalci izrazili svoje doživljanje uprizoritve. Vsak jo je dojemal po svoje in našel v njej del sebe, še posebno močno so jo doživeli tisti, ki so bili v preteklosti kakorkoli povezani s hišo. "Cela ideja se mi zdi fantastična, od scene do predmetov, postavitve in dogajanja." "Prav fabula oziroma kar fabulae – vsak kotiček, vsak premik je govoril svojo pesem. Hvala za tako toplo, polno izkušnjo in vso to igrivost."

Ema Križič se po plesnem šolanju v kompaniji Olge Roriz vrača v Lizbono na rezidenco, medtem pa kolektiv Frankies že načrtuje nov ‘site-specific’ performans. 

View Gallery 6 Photos