Japonska glasba in ples prihajata v ljubljansko Dramo

Global Culture Nasu, japonska nevladna organizacija, ki si prizadeva ohranjati japonsko kulturno dediščino, bo 31. avgusta ob 20.uri na odru ljubljanske Drame predstavila japonski ples in njeno glasbo. Nevladna organizacija povezuje izvajalce, raziskovalce in pedagoge ter skrbi za njihovo kvalitativno in kvantitativno rast v duhu tradicionalne kulture. Cilj dejavnosti je svetovni mir, dosežen z razumevanjem drugih kultur.
Predstavili se bodo z uvodno pozdravno glasbeno točko, nadaljevali z dvema glasbenima točkama in zaključili z dvema plesnima točkama.
Pri prvi glasbeni točki bo ples uprizorila Micugi Hanagaji, ki se ples bujo uči že od otroštva in je mojstrica na šoli Hanajagi-rju in članica Društva za japonski ples bujo. Kot ustanoviteljica Global Culture Nasu izvaja in načrtuje mednarodne kulturne dogodke z namenom predstaviti in zagotoviti nasledstvo ne le za japonski ples, temveč tudi za poznavanje tradicionalih umetnosti.

Zaključno plesno točko, ki nosi ime Dekle čaplja, bo uprizorila Džotome Hanajagi, ki pa je mojstrica na šoli Hanajagi-rju in članica Društva za japonski ples bujo. Uči se pri Tošinami Hanajagi, ki velja za japonski živi zaklad. Za svoje delo je prejela številne nagrade. Nastopa doma in po svetu. V kulturnem centru Jomiuri v Kavagou deluje tudi kot mentorica mladim ustvarjalcem.
Tamaito Hanajagi, ki bo predstavila plesno točko Deževni štirje letni časi, je mojstrica na šoli Hanajagi-rju in članica Društva za japonski ples bujo. Leta 2013 je dobila prvo nagrado na festivalu Agencije za promocijo kulture japonskega Ministrstva za izobraževanje. Za svoje delo je prejela tudi številne druge nagrade. Nastopa doma in po svetu. Je predsednica plesnega inštituta Hanajagi Tamaito "Tamaito kai". Vodi plesno skupino za otroke Miraiza in tudi koreografira.

Mali boben igra Tazae Močizuki, ki se je igranja na bobne učila pri svojem očetu. Leta 1994 je v tokijskem gledališču Kabukiza dobila umetniško ime Tazae Močizuki. Leta 2003 je doktorirala iz glasbe na tokijski umetniški univerzi. Je direktorica nevladne organizacije Društvo za japonsko gledališko glasbo in kulturo in voditeljica šole za tradicionalno umetnost Korakuan. Na Japonskem in v tujini izvaja z različnimi glasbeniki poleg tradicionalne tudi moderno in klasično glasbo.
Rokuaja Kineja (nagauta šamisen) od leta 1951 aktivno nastopa kot glasbenica na nagauta šamisenu. Je mentorica v Društvu za nagauto na Tokijski univerzi in na Mednarodni katoliški univerzi. Na Nacionalni podiplomski šoli za politične študije poučuje japonsko kulturo, je predsednica nekdanjih študentov nagaute in kritičarka za tradicionalno japonsko glasbo. Veliko nastopa tako doma kot v tujini. Vodi Društvo za nagauto Kiokai.