Letošnji festival sodobnega plesa ImPulsTanz se preveša v drugo polovico; organizatorji zadovoljni tako z obiskom kot z vremenom.
Dunajski ImPulsTanz letos poleti utripa dvojno, še za lansko leto, ko festivala zavoljo korone ni bilo. Letošnji dogodek, ki je kot ponavadi startal 15. julija in se bo končal 15. avgusta, prinaša nekoliko manj predstav, saj performerji z vsega sveta, znova zaradi ukrepov avstrijske vlade ali države, od koder prihajajo, logistično ne morejo zadostiti vsem zahtevanim ukrepom in posledično bo izpad nekaterih kar pogrešljiv. V nedeljo se na festival odpravljam tudi sama, da pripravim reportažo za prvo septembrsko oddajo Parada plesa. Letos grem na festival v nasprotju s prejšnjimi leti že tretji teden njegovih aktivnosti, seveda z razlogom, kajti udeležile se ga bodo nekatere slovenske plesne ustvarjalke. Urša Rupnik je sicer na Dunaju že od začetka, saj asistira pedagogu Joeju Alegadu in pravi, da je vzdušje odlično in predvsem, da se počuti zelo varno, saj so pogoji za vstop v Arsenal, kjer se odvijajo plesne delavnice, zelo strogi.
Brez t. i. 3G oziroma PCT praktično ne prideš nikamor. Mene so opremili s tremi stranmi navodil, prijaviti sem morala vse intervjuje, ki jih želim narediti, dodelili so mi tri pakete t. i. ‘alles gurgelt’ − grgralni test, ki velja kot PCR-test in mi bo dovolil vstop tudi v festivalski ‘lounge’, kamor po predstavah zahajajo plesalci, da se razbremenijo celodnevnega vsrkavanja plesnih veščin. No, na voljo je tudi brezplačno testiranje v Arsenalu za vse goste festivala. Sicer pa, kot komuniciram z akterji, je večina že cepljenih. Če sem porabila nekaj vrstic o covid ukrepih, je to pač naša vsakdanjost, ki se ji ni moč izogniti.
Nazaj na ples. V Arsenalu se bodo zbrale tudi članice Plesne izbe Maribor, ki so mi zaupale, da so v množici plesnih delavnic izbrale pedagoge: Joja Alegada, Christopherja Matthewsa, Comforta Fedokeja, Natalio Cataneo, Salima Gauwloosa, Joseja Agudo. Vsi poučujejo zelo različne tehnike, od hip-hopa do zračnega plesa.
In prvi intervju bo z jogistom Orijem Flominom, ki bo poučeval v nedeljo na odprtem, in sicer tehniko siatsu, brezplačno za vse, ki si želijo izvedeti kako pomagati utrujenemu telesu. Ori prihaja iz New Yorka in je stalni gost dunajskega festivala.
V velikem programu predstav pa letos zasledimo tudi predstavo Bare Kolenc Brina. Kinestetični spomenik. Z Lejo Jurišič in ekipo nastopata 6. in 8. avgusta v Mumok kinu. Zelo sem vesela, da jima je uspel veliki met, saj že kar lep čas na festivalu ni bilo slovenske predstave.
Dva dni prej, 4. avgusta, pa v okviru predstave Plastic Party Vienna nastopa Irena Tomažin kot del ustvarjalne ekipe, ki jo vodi Akemi Takeya.
V nedeljo, ko pridem na Dunaj, bo veliki večer za vse udeležence festivala, saj se bo v Volksteatru zgodil In Memoriam Ismaelu Ivu, letos preminulemu (zaradi korone) umetniškemu direktorju in soustanovitelju festivala. Nastopili bodo Jose Agudo, Ivo Dimchev, Koffi Koko, Dada Masilo, Louise Lecavallier in mnogi drugi, ki jim je bil Ismael vzornik, guru in večinoma tudi zaslužen za njihove plesne kariere. To bo lep, a nostalgičen večer.
V tednu dni me čaka sedem predstav, ki sem jih izbrala. Jasno, da ne gre brez Wima Vandekeybusa in se veselim njegove predstave Traces. Tudi Wim je eden od stalnic festivala. Vse ‘infote’ o festivalu najdete na njihovi spletni strani www.impulstanz.com, in če vas zamika, vabljeni na Dunaj, ker plesati je pač zdravo.
