Hodim, plešem, sem

Delavnica France Zagatti

Tretja mednarodna konferenca plesne pedagogike je potekala v Kulturnem domu Velenje od 6. do 8. oktobra, naslov pa dobila po ravno natisnjeni knjigi Marije Vogelnik Hodim, plešem, sem, kjer se podčrtano poudarja, da je ples globoko zakoreninjen v človeku in da je vsak gib ali izraz telesne govorice že lahko ples. To mednarodno pedagoško srečanje je potekalo v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in območne izpostave JSKD Velenje, tudi v soorganizaciji Pedagoške fakultete Univerze Ljubljana in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Organizacijski odbor v sestavi: Vesna Geršak, Nina Mavec Krenker, Nina Meško je pripravil obširni tridnevni program strokovnih predavanj in praktičnih delavnic, ki so potekali skozi ves dan, z odmori in možnostjo ogleda otroškega festival Pika miga, partnerja Festivala Velenje in njihovega otroškega festivala Pika.  

Nina Meško (levo)
Nina Meško, samostojna strokovna svetovalka za ples pri JSKD RS, je v uvodnem nagovoru poudarila, "da telesa nimamo, ga ne posedujemo,  temveč smo telo". Svoj nagovor pa končala z utemeljitvijo: "Ples je človekova potreba in pravica, je prirojen način odzivanja na svet, preden se začnejo uporabljati besede, in zato bi morali vsi otroci imeti pravico do ustvarjalnega giba. In naša dolžnost je, da s konferenco to spodbudimo."
Dom kulture Velenje
Danes že tudi vemo, da je ples kompleksna psihofizična oblika, ki omogoča razvijanje številnih lastnosti, in je lahko tudi v pomoč pri zdravljenju tako odraščajočih otrok kot odraslih, saj zahteva kompleksno osredotočenost na prostor, izostrene lastne občutke, ko prepleta odnose v skupini ter v danem prostorskem okviru, tudi ostri medsebojna prilagajanja, ko so pač vsa telesna čutila v maksimalni preži in pogonu, in to v kratkih časovnih enotah, saj se praktično vse navedeno lahko zavrti v delcu sekunde, če že ne v vesoljnih hitrostih trenutnega premika. 
Susan Griss
V veliki dvorani Kulturnega doma Velenje je po pozdravnih in uvodnih nagovorih stekla Mednarodna konferenca plesne pedagogike, ki se je začela s plenarnim predavanjem gostje iz ZDA Susan Griss Misli v gibanju, kar je tudi naslov njene knjige (1998) o kinestetičnem pristopu poučevanja na osnovnih šolah. Sussan Griss je po poklicu plesalka in koreografinja ter pionirka na področju uvajanja umetnosti v sisteme izobraževanja v ZDA. Njene uspešne metode poučevanja akademskih predmetov s pomočjo gibanja so bile posredovane ravnateljem , učiteljem, umetnikom ter študentom v ZDA, Izraelu, Kopenhagnu in Sloveniji pred tremi leti, zdaj pa piše novo knjigo v želji spodbuditi uporabo gibanja kot predmetnik celoletnega pouka. Poučevanje ob uporabi univerzalnega kinestetičnega jezika krepi in bogati tudi misli v gibanju, kar je avtorica predavanja podkrepila z videoposnetki in slikovnim gradivom, pridobljenim v svoj pedagoški praksi, pozneje tudi posredovala v času dvodnevnih delavnic. Ob koncu svojega predavanja je dejala, da je izbrala najboljši ”job’ na svetu, "ko učim otroke plesati in ustvarjati, pa še potujem po svetu".
Vesna Geršak
Poučevanje z ustvarjalnim gibom je Vesna Geršak razširila še na področje učiteljev, tudi njim naj bi bilo gibanje v korist. Omenjena predavateljica je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in Univerze v Ljubljani, kjer se pedagoško in raziskovalno ukvarja s plesno umetnostjo v učnih procesih, lani je tudi doktorirala iz te tematike. Njeno predavanje je bilo podkrepljeno s primeri metodične raziskave in videoposnetki, ki so predstavljali vznemirljivo razredno razgibanost, kjer se je skupina izbranih učencev urila v matematiki s pomočjo gibanja. V raziskavo je bilo vključeno 116 učencev, polovica se je soočala z učnim matematičnim gradivom (geometrijo in pojmi) s pomočjo gibanja in koreografskih nastavkov, druga polovica pa je bila deležna pouka brez giba, z novodobnimi intelektualnimi metodami in prijemi, ki močno nadgrajujejo standardni oziroma klasični pouk tega predmeta. Raziskava in preverjanja so potekali v daljšem časovnem razmiku (2011–2015), vključenih je bilo tudi 120 učiteljev v različnih časovnih etapah raziskave. Dobljeni rezultati na začetku niso kazali tolikšnih razlik pridobljenega znanja med obema skupinama, da bi lahko bili statistično podkrepljeni, čeprav so se doseženi odstotki znanja  nagibali v prid gibalnemu pouku. Po določenem času metodično izbranega in preverjenega pridobljenega znanja oziroma kaj je učencem ene ali druge raziskovalne skupine ostalo v spominu od minulega matematičnega pouka, se je teža tehtnice močno nagnila v prid učenja s pomočjo giba in plesa. Nedvomno je bil ta pouk za učence prava zabava, saj so sproščenost, smeh in navdušenje otrok odsevali videoposnetki. Primer je neposredno dokazal, da je učenje z gibom celostno učenje, ki otrokom omogoča tudi telesno spoznanje in globlji spomin.  
Robi Kroflič
Redni profesor na področju obče pedagogike in teorije vzgoje na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Robi Kroflič je konkretno prikazal, čemu težave v VVZ in šolah z uvajanjem vzgoje s plesno umetnostjo ter umetnostjo na sploh, kar je bil hkrati tudi naslov njegovega predavanja. Kot prvi pedagoški odpor v VVZ nastopa splošno nezaupanje otroku, v šolskem sistemu tudi  mladostniku. Omenil je, da družbeni in šolski sistem postavljata v ospredje velikega vodjo oziroma učitelja, ki je prepričan, da poučuje otroke brez znanja in jim ga lahko le on poda. "In če verjamete, da je otrok neinteligenten in ste vi veliki učitelj, potem izvajate torturo nad otroki," je še dodal Kroflič. Pouk z umetnostjo pa zahteva od učitelja nova znanja in novo fleksibilnost, tudi zahteva velike miselne ter delovne premike, ki jih ustaljeni šolski sistem očitno ni zmožen izvesti. Prvi premiki v tej smeri so se začeli že v 60. letih prejšnjega stoletja. Velik pomen umetnosti je ravno v ekspresivnih in novih povezavah z ustvarjalnostjo, predvsem na stopnji, dostopni najmlajšim. Navedel je tudi starega Aristotela, ki je že takrat dojel, da je bolj aktivna in intenzivna izkušnja na umetniški sceni. V nizu primerov je Kroflič citiral tudi francoskega filozofa M. Merleauja  Pontyja (1908–1961): "Telo je je skrita oblika sebstva, v telesu živimo, s telesom vstopamo v svet in se izražamo." Svoje zanimivo predavanje je zaključil z besedami: "Ko smo z vsem bitjem (dušo in telesom) povezani s svetom, takrat tudi zares komuniciramo s svetom."
Franca Zagatti
Praktične delavnice so potekale vse tri dni, se časovno tudi prekrivale, vendar bile vse obiskane. Najbolj obiskana je bila delavnica France Zagatti, plesne umetnice, koreografinje in svetovalke, ki usmerja bolonjski center za plesno izobrazbo Mousik. Na njeni delavnici so se odrasli igrali, gibali in plesno navdihovali v učnih oblikah, namenjenih otrokom. Neva Kralj, izkušena plesna pedagoginja in koreografinja, sicer specialistka pomoči z umetnostjo, tudi plesna terapevtka, je predstavila svoje izkušnje iz lastne prakse v naslovu Plešem, še preden hodim, tudi demonstrirala delavnico s plesom kot preventivno terapijo. Špela Medved, ki poklicno deluje kot plesna pedagoginja na Glasbeni šoli Laško–Radeče, je predstavila projekt kako poučevati ustvarjalni gib in ples s pomočjo plesnega dnevnika, učne oblike zapisovanja pridobljenega znanja na urah plesne vadbe. Sama ima dobre izkušnje s tovrstnim pripomočkom, ki sicer še z eno pisno obliko usmerja otroke k sedenju in prostorskemu bivanju. Pol Coussement je izpostavil svoj projekt, kako mlade spodbujati s plesnim izobraževanjem, za katerega je bil naprošen pred petimi leti in ga je prakticiral na dveh šolah z obeh strani meje med Francijo in Belgijo. 
Eka Vogelnik (levo)
Zgodila se je tudi Kliker platforma ali kako otrokom predstaviti gledališče in gledališču tudi otroke. Tina Dobaj je podala svoje izkušnje dela z otroki s terapevtsko igralnico in masažo shiatsu. Doc. dr. med. Tina Bergant je s plesnimi metodami tudi praktično obvladovala polje  matematike, ki že daje vidne rezultate. Špela Peterlin – Nayeli je predstavila psihologijo v gibu, koncept bodystrytelling metode, ki omogoča, da se zazremo v svet lastnih zaznav in jih skozi gibanje tudi ozaveščamo. Mentorica, koreografinja in plesna pedagoginja Rosana Horvat je predstavila svoje delo s fanti na plesnih urah, tudi lastne metode spodbujanja fantov h gibanju v sodobnem plesu; rezultati so bili vidni ob nastopu njenih učencev na festivalu Pika miga. Samostojna ustvarjalka na področju kulture Mojca Kasjak deluje aktivno v sferah plesne umetnosti kot koreografinja in plesalka, na konferenci je demonstrirala delavnico Dramaturgija giba v koreografskih strukturah. Eka Vogelnik, diplomantka FAGG in ALU, deluje tudi kot scenografinja in kostumografinja, je tokrat vodila delavnico po knjigi svoje mame Marije Vogelnik Hodim, plešem, sem. Davide Casiraghi je učitelj kontaktne improvizacije in yoga alliance, ki živi v Sloveniji; na svoji delavnici kontaktne improvizacije je v igrivem vzdušju ozaveščal telesne kontakte in ravnotežja.
Davide Casiraghi (skrajno levo)
Zadnjega dne so svoje razredne izkušnje pouka s plesom predstavili: Anita Godler, profesorica razrednega pouka na OŠ Trnovo; Nuša Jurjevič, študentka magistrskega študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki v učni proces uvaja integracijo plesne in likovne umetnosti; profesorica SVGŠL Vilma Rupnik ter plesalka in pedagoginja v kulturi Vesna Jevšenak sta se študijsko in praktično lotili vprašanja, kako  ustvarjalni ples poučevati ustvarjalno; Petra Zupančič, profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Domžale, je v svojem prispevku izpostavila pomen ustvarjalnega giba v okviru neobveznega izbirnega predmeta umetnosti; plesne ustvarjalnice v vrtcu Krško je predstavila Zala Jazbec; o ustvarjalnem gibu v pedagoških programih muzeja in galeriji mesta Ljubljane je posredovala Ema Marinčič, kustosinja in pedagoginja v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.
To obširno tridnevno konferenčno srečanje, posvečeno plesni pedagogiki, bi končala z mislijo Vilme Rupnik in Vesne Jevšenak, zapisano v  programski knjigi letošnje Konference plesne pedagogike: "Ples je zelo širok pojem, je umetelno in estetizirano gibanje, zato ga ne smemo nekritično prenašati na otroka in njegovo naravno potrebo po gibanju. Otrok spoznava in doživlja svet skozi  gibanje, skozi ples pa tudi umetnost." 

View Gallery 10 Photos