Cinični morilci lastne matere in Nott. Odsev družbe ter lastno čutenje

Lada Petrovski Ternovšek v avtorskem prvencu Nott. (Foto: Sunčan Stone)

V Centru kulture Španski borci je 5. maja gostovala plesna skupina Center plesa iz Maribora, ki jo vodi Marko Urbanek. Premierno so predstavili svojo najnovejšo uprizoritev Cinični morilci lastne matere v koreografiji Kranjčanke Vite Osojnik, tudi pedagoginje na SVŠGL- gimnazije za ples, ob avtorskem zvoku in videu Marka Urbanka, za kostum Vite Osojnik pa je zaslužna Tina Pavlin. Ponovitev v Ljubljani ni bilo, vendar pa napovedujejo 6. junija gostovanje v Prešernovem gledališču Kranj, 5. in 24. junija pa še v Lutkovnem gledališču Maribor. 

… plesalka in koreografinja Vita Osojnik v predstavi Cinični morilci lastne matere …
Predstava se dogaja v treh nivojih, v treh skicah, ki neposredno in sočasno tečejo na odrski površini. V izolacijski "kletki" se spremlja dnevni ritual nje, "madame", v dolgi večerni obleki z malim izbranim klobučkom, kako stopica ali sedi v visokih petah s cigareto v roki. V ospredju odra pa vneto in skoraj celo uro neutrudno vejejo sodobno koreografsko strukturo plesalci, tu in tam kak pade, se sliši jok in stok, tudi smeh …, se izlušči solistični utrip, ki še posebej zasije v trenutku sola Jureta Mastena. Ustvarjali in plesali so: Alla Abramova, Maja Arzenšek, Špela Bajželj, Lina Golob, Rebeka Hanžel, Katarina Barbara Kavčič, Aleks Kodeks, Alja Lackovič, Petra Peček, Julija Pečnikar, Ajda Pfifer, Tjaša Vugrin, Jure Masten, Vita Osojnik in Marko Urbanek.
V ozadju se že na začetku prikaže kuhar Marko Urbanek, ki nemudoma začne svoje kuharske priprave. Tako že v drugo na sceni plesa mamijo jedilne dišave .., na gledališkem odru pa se je dogajalo že poprej. No, kuharske umetelnosti tudi vsakodnevno tečejo v TV-oddajah, le svoj kuharski kanal je potrebno poiskati. Ko je jed pripravljena in miza primerno pogrnjena, se manekensko krhka "madame" le izvije do mize, ko se po poti korakov vsem nasmiha, nato še par zalogajčkov spravi v usta, tisto odvečno pa še na skrivaj izloči … Neutrudni plesalci pa končno ob  zalogajčkih in po enournih kuharskih pripravah le dočakajo svoj odmor, se posedejo na stole in nepremično spremljajo ta enkratni trenutek vzvišene večerje, ko zacingljata še dva velika kozarca … In to je to. Predstavljen ustoličeni trenutek ima tudi svoje historično obeležje, saj je francosko plemstvo (sicer takrat stoje in gotovo ob vseh prisluhih odmevnega prežvekovanja) vsak večer prisostvovalo pojedini svojega kralja Ludvika XIV., Sončnega kralja in baletnika, vse dokler se njegovo veličanstvo ni nasitilo ter izvolilo zapustiti prizorišče.
Ustvarjalcem in plesalcem Centra plesa Maribor je uspelo preprosto in jasno v nekaj več kot v uri skicirati neizrečeno, predstaviti in zarezati v bistvo stvari: v model delitev družbe; tako kot nekoč, tako tudi danes. "Prepovedano je vsakršno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakršno izsiljevanje priznanj in izjav," pa je me drugim zapisano v gledališkem listu. Predstava je nastala v koprodukciji Qulenium Kranj in SVŠGL ter v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Španskimi borci Ljubljana.
… Lada Petrovski Ternovšek …
Druga premiera se je zgodila dan pozneje, 6. maja, v Plesnem teatru Ljubljana v njihovi produkciji Prvenec PTL 2015, ko je na plan prišel avtorski prvenec Nott plesalke Lade Petrovski Ternovšek. Lada prihaja iz Zadra, leta 2009 je diplomirala na plesni akademiji v Salzburgu, v času od  2009 pa do 2011 je bila članica plesne skupine EKG Iztoka Kovača, sodelovala pa tudi z drugimi znanimi koreografi in režiserji, nazadnje smo jo lahko spremljali v predstavi Magdalene Reiter Pars pro Witkacy. "Nott je sestavljen iz niza osebnih zgodb, iz občutja poletne noči," avtorica o  svojem prvencu spregovori v gledališkem listu; in gib so " … lastovice v letu, ki potujejo med dnevom in nočjo, med otroštvom in otrokom v tebi". Nott je tudi starodavno skandinavsko-norveško ime za personifikacijo ženske, matere, boginje noči, v predstavi pa je to niz plesnih trenutkov,  emocij, ki polnijo telesni spomin in jih plesalka Lada v svoji eleganci plesne razvejanosti trosi po odrski površini kot sijoče trenutke zajetih stanj.  V poltemi odra, osvetljenega s štirimi neonskimi trakovi-cevmi, postavljenimi na raznih višinah in ob stezi reflektorja, ki se širi iz kota, se obudi sij noči, sij spominov in pričakovanja (oblikovanje luči, kostumografija in scenografija Petra Veber).
Prva slika je likovno statična, je tudi zanimiva likovna instalacija postavljenega ženskega telesa, ko njeni dolgi lasje zakrivajo njeno obličje. Ona stoji na koncu diagonale zasenčenega prostora in od pasu pa do drugega konca diagonale širi belo prosojno  vlečko. Ženska, tako zajeta v prostorski sliki statike, ni kip, je živ organizem, ki čuti in diha ter širi svoja notranja občutja v prostor, kar se tudi zaznava na strani gledišča. Zven gonga v prostor vnese dodatne vibracije (zvočna podoba Jure Vlahović). Ko pa začne teči ura in se sliši urino tiktakanje, se roke rahlo širijo,  naslednji likovni vtis je božanska vizija. Roke se ne zaustavijo, ampak se v prefinjenih gibih še naprej počasi premikajo in začnejo z nabiranjem nekaj metrske vlečke, jo tudi neobičajno spravijo v formo krila, ki v spominu izbrska čase preteklih stoletij.
… (Foto: Sunčan Stone)
Zasanjanega trenutka je z odvrženim krilom konec, plesalka pa začne svoj plesni ritual gibalnih spominov, trenutnih občutij in želja, zajetih v gibalnih manirah časa. V danem trenutku je kavboj pa bojevnica, je sodobna plesalka v popolnem objemu trdih tal, ko telo pada, se premetava in slišno odzvanja v nenadnem stiku dveh stvari: mehko amorfnega telesa in trde materije tal. V nekem drugem mahu pa je mehko  prelivajoča se, tudi ekspresivno zlita v telesnih krožnicah in v prostorskih vijugah. Je otrok časa, hkrati pa se v njenem plesnem vzmahu zasledi nekaj prvinskega, večno zapisanega v telesno konstrukcijo; ko le zunanja podoba, odeta v preobleko časa, daje novi vtis. Plesni naboj in solistični izliv Lade Petrovski Ternovšek je vzvaloval v nizu preoblek, tudi kostumskih, ko so se skice v skico tekoče zlivale, vse dokler ni začutila potrebe za odmik, tokrat z odra (dramaturgija  Andreja Kopač). 
Oba plesna projekta v zamiku enega dne sta izpostavila stanja današnjega trenda, ki niti niso povsem nova, ko so se v predstavi Cinični morilci lastne matere osredotočili na zunanje stanje današnje družbe, Lada Petrovski Ternovšek pa je v prostor vpletala sugestijo lastnega čutenja in jo povezovala s formo preteklosti.

 

View Gallery 7 Photos