Novinarsko konferenco je v prostorih Akademije za ples Alma Mater Europaea/AMEU na Štihovi 7 v Ljubljani odprl dekan omenjene akademije doc. dr. Svebor Sečak, tudi docent zagrebške univerze, kjer poučuje na študiju baletne pedagogike na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, in nacionalni prvak Hrvaškega narodnega gledališča/HNK Zagreb.
Sečak je prispel v Ljubljano na povabilo prof. dr. Ludvika Toplaka, predsednika zasebnega visokošolskega zavoda AMEU – Evropski center Maribor in prorektorja mednarodne univerze AMEU s sedežem v Salzburgu. V svojem nagovoru je posebej poudaril, da je Akademija za ples AMEU edina ustanova v Sloveniji, ki ponuja veljavno prvostopenjsko bolonjsko izobrazbo na področju sodobnega plesa in baleta, kjer se program sodobnega plesa v okviru Akademije za ples izvaja v Ljubljani, medtem ko prvič v zgodovini Slovenije teče študij baleta in baletne pedagogike v Mariboru. Pojasnil je tudi, da se študija izvajata ločeno po plesnih usmeritvah, vendar s skupnim programom teorije in nespecifičnih plesnih predmetov.
Trenutno se na Akademiji ples izobražuje že druga generacija študentov, ki jim zaključna diploma omogoča uspešno delovanje na področju plesa v vlogi koreografa ter plesnega/baletnega pedagoga, prav tako daje možnost nadaljevanja študija na magistrski stopnji umetniških in drugih programov tako doma kot v tujini. Študij traja tri leta, študenti si pridobijo naziv diplomirani plesalec, pedagog, koreograf, poučujejo pa uveljavljeni domači in mednarodni plesni pedagogi ter umetniki. Tako se na Akademiji za ples v novem šolskem letu vpisuje že tretja generacija študentov, posebej pa je dobrodošla novost nastopajočega akademskega leta, da odpirajo tudi magistrski študij, ko hkrati že razmišljajo o aktiviranju drugih akreditiranih programov, kot so družabni plesi, športni ples, jazz ples itd., posebej pa se pripravljajo na možnost odpiranja oddelka etnoplesa.
Na novinarski konferenci je bila tudi doc. Rosana Hribar, vodja sodobne katedre za ples, ki je skupaj z dekanom napovedala zaključno produkcijo katedre sodobnega plesa, ker na katedri za balet zdaj tečejo programi baletne pedagogike, zaključne letne produkcije baletne katedre še ne bo. Na novinarski konferenci sta bili navzoči še študentki: Neža Blažič – sodobni ples in Martina Kramer – balet, sicer profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor/KGBM. Martina Kramer je dejala, da so znanja, ki jih je pridobila na Akademiji za ples, temeljna: "Imam veliko šol za sabo, tudi v Londonu, pa takšnih uporabnih vsebin za poučevanje na KGBM prej še nikjer nisem dobila," je še pojasnila Kramarjeva.
Razvila se je pereča diskusija, ko so bili sogovorniki docela kritični do države ter delovanja pristojnih ministrstev, ki nimajo posluha za sofinanciranje plesnega študija, še manj za podelitev koncesije. Slovenija je bila edina država v Evropi, ki ni imela organizirane plesne in baletne umetnosti na visokošolski stopnji, zato so slovenski plesalci morali pridobivati izobrazbo za tovrstne študije v tujini, in so jim bile dodeljene tudi državne štipendije. Z odprtjem Akademije za ples pa znanje na visoki stopnji izobraževanja zdaj pridobijo doma, vendar brez možnosti štipendije, ki se še vedno podeljuje le za študije v tujini. Gre za povsem nerazumljiv mačehovski odnos države do izobraževanja na področju plesnih umetnosti, prav tako je nerazumljiva politika države glede podeljevanja štipendij le za šolanje v tujini, in tako so znova prikrajšani študenti Akademije za ples.
Doc. dr. Svebor Sečak je izpostavil primer Makedonije, ki je pred nami, saj imajo organizirano fakulteto za ples sofinancirano s strani države in se povezujejo z Rusijo. ”Tudi mi gostimo številne tuje priznane plesne pedagoge iz Rusije, Madžarske, Hrvaške in Nizozemske, vendar brez finančne pomoči Alma Mater tega ne bi zmogli. In če ne bi bilo prof. dr. Ludvika Toplaka, ki nas financira preko Alma Mater Europaea – ECM, se Akademija za ples s šolninami ne bi mogla pokriti. Sramota za državo, da ne more urediti financiranja, ko jih študentke prosijo že več mesecev za subvencije ali financiranje,” je bil oster doc. dr. Svebor Sečak.
Sledila je tudi ostra kritika na račun obstoječega plesnega izobraževanja v vzgojno-varstvenih zavodih in osnovnošolskih programih. Na koncu so vsi menili, da bi morali imeti fakultetno izobrazbo za plesne in baletne pedagoge vsi tisti, ki delajo z otroki, torej bi ta morala biti predvsem obvezna že zaradi varne prakse in zdravja otrok.
Zaključna letna produkcija katedre za sodobni ples je bila včeraj, 20. junija, ob 20. uri v Plesnem Teatru Ljubljana. Predstavile so se študentke prvega in drugega letnika sodobnega plesa s predstavo, naslovljeno s citatom Pine Bausch: ”Plešite, plešite drugače smo izgubljeni.”
