Ob mednarodnemu dnevu plesa je poslanico napisala priznana baletna solistka Kraljevega baleta London Marianela Núñez. Prevod je, kot vsako leto, prispeval letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo dr. Henrik Neubauer.
Vsako leto na današnji dan se vsi, ki se ukvarjamo s plesno umetnostjo, zavedamo pomembnosti 29. aprila. Je namreč mednarodni dan plesa, za katerega je zaslužen Slovenec dr. Henrik Neubauer, ki je leta 1980 v Varni v Bolgariji na sestanku Mednarodnega plesnega komiteja, katerega sekretar je bil, slišal za praznovanje mednarodnega dneva meteorologije. “Takrat sem pomislil, zakaj ne bi imeli še mednarodnega dneva plesa. V Varni so se z mojim predlogom takoj vsi s predsednikom Jurijem Grigorovičem na čelu strinjali in izbrali smo 29. april, rojstni dan velikega baletnega reformatorja Jeana-Georgesa Noverrea, za ta naš dan. Potem je sledilo še prepričevanje Izvršnega sveta Mednarodnega gledališkega instituta, dokler nismo leta 1982 prvič proslavili ta dan. Proslavljanje se je širilo naprej in danes ga praznuje že res skoraj ves svet na vseh petih celinah, in to s plesom, kar je najpomembneje. Ob 30-letnici, leta 2010, sem bil povabljen v palačo Unesca, da ob takratni proslavi povem nekaj besed o nastanku tega dneva. Tudi to mi je bilo v veliko čast,” pravi dr. Neubauer.
Dr. Neubauer je letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in kot vsako leto poskrbi, da naš portal prejme pravočasno prevedeno poslanico, ki jo ob tej priložnosti napiše znana oseba iz plesnega oziroma baletnega sveta. Letos je ta čas pripadla Marianeli Núñez, baletni solistki argentinskega rodu, ki pleše v Kraljevem baletu v Londonu.
‘Za pisanje zgodovine ni dovolj spomin. In zgodovina gledališča, tako kot zgodovina vsakega posebej, je tudi zgodovina drugih, kako se je umetnost, kot je ples, selila in rasla na različnih zemljepisnih širinah. Na stenah Kraljevega baleta so zakladnice fotografij, ki pripovedujejo o potovanju, zgodovina kliče svoje protagoniste in ples v Argentini sije z vsakim od teh imen. Pogosto se institucije potopijo v tiho anonimnost, brez obrazov in priimkov, izogibajoč se soočanju z odmevom preteklosti. Organizacije, ki jih promovira in podpira ITI-UNESCO, kot je Argentinski plesni svet, ki pogosto delujejo kot zid, ki preprečuje pozabljivost. Z vami sem v zavezi, da rešimo in oživimo zgodovino mojstrov, umetnikov in koreografov, ki so obogatili svet plesa in si zaslužijo, da jih poslušajo prihodnje generacije. Naj vsi vemo, da nismo gledalci, ampak dediči tradicije, skovane z umetnostjo, dostojanstvom in odrekanjem, ki svojo pot hranimo s poklicanostjo in ljubeznijo do lepega. Čeprav prihodnost in sedanjost pritegneta našo pozornost, brez trdnih temeljev preteklosti, brez rodovitnosti naše zemlje plesno drevo ne more uspeti. Korenine so tradicija in hkrati … hranila.’
Letos boste lahko dan plesa tudi praznovali skupaj s plesalci. V Ljubljani vabljeni, da se pridružite Društvu za sodobni ples, ki bo dan plesa obeležil s plesnim paviljonom v izmeri 20 metrov v dolžino, 9 metrov v širino in 4 metre v višino, postavljenim na Kongresnem trgu med 11.00 in 18.00. Na celodnevnem dogajanju bodo na ogled krajša plesna dela, intervencije in videi ustvarjalk_cev različnih generacij.na. O dogodku in poslanici Irene Z. Tomažin smo pisali tukaj https://www.paradaplesa.si/ritem-izjav/drustvo-za-sodobni-ples-ob-30-letnici-sodobni-ples-je-najslabse-financirana-uprizoritvena-dejavnost-razmerje-financiranja-sodobnega-plesa-in-baleta-je-115/
Lahko pa se odpravite v Celje, v SLG, kjer bo ob 19.30 premiera plesnega diptiha Border – Line v izvedbi plesalcev MN Dance Company v koreografiji Michala Rynie, Igorja Kirova in Nastje Bremec Rynia. O projektu pa smo pisali tukaj https://www.paradaplesa.si/ritem-izjav/celje-bo-29-aprila-postalo-plesna-prestolnica-slovenije-prihaja-border-line-v-koreografiji-nastje-bremec-rynia-in-michala-rynie-ter-igorja-kirova/
Danes je še posebej dan za ples, ker veste, da je dan s plesom odličen dan!