Zala Pezdir. Ko se združijo plesalke iz Uppsale in Ljubljane, nastane plesni film Dances in Winter

Lana Klemen in Lana Druškovič med snemanjem za plesni film Dances in Winter (foto: arhiv Zale Pezdir)

Ideja za zimsko plesno izmenjavo na daljavo v času pandemije se mi je rodila že ob načrtovanju jesenske. Končni rezultat oz. povzetek si lahko ogledate tukaj

Delo pozimi je v marsičem nadaljevanje in razvoj jesenske izmenjave, kjer so na slovenski strani sodelovali: Harlekin društvo za umetnost plesa (CE), KGBL in Galerija plesa (MB).

Zala Pezdir

Vodja zimskega projekta sem znova Zala Pezdir, mi je pa tokrat ob strani stala sestra Tanja Pavlič, ki sicer uči balet in sodobni ples na KGBL. Tanja mi je priskočila na pomoč, ker sem bila v izredno tesni časovni situaciji, hkrati se je pa ideja obema zdela pomembna in vredna izvedbe. Na Švedskem bi rekli, da je bila moj ‘bollplank’ to nekako pomeni nekdo, ki ti pomaga prečistiti ideje in te podpira. S Tanjo se nisva videli že leto dni zavoljo pandemije in prvič sva tudi profesionalno sodelovali skupaj kot odrasli umetnici.

Gaja Slabe

K projektu sva povabili moje učenke, ki so Tilda Åsberg, Joanna Lindqvist, Unni Stewart, Evgenia Kaxira, Savannah Söderström, Isabella Rudengren, Beatrice Rudengren, in njene učenke baleta in sodobnega plesa: Laro Markovič, Lano Druškovič, Lano Klemen, Evo Zavec, Valentino Benkič, Nežo Goričar, Gajo Slabe, Zarjo Kotlušek Pavčič. Mlada pianista, ki sodelujeta v projektu, pa sta Smilla Bjurbo in Efraim Tropp iz Stockholma.

Evgenia Kaxira


Vse sloni izključno na dobri volji in želji po tem, da se mladini v tem času ponudi neke stimulativne vsebine in omogoči srečanja. Meni se ne zdi nič boljšega kot srečanje prek ustvarjalnega procesa, in to v mediju, ki ga ima nekdo rad. Ker je svet takšen, kakršen trenutno je, ni bilo časa za pisanje prijav, iskanje sponzorjev ipd., odločitve so padle hitro in potem je sledila faza zelo intenzivnega dela.

Smilla Bjurbo in Efraim Tropp

Izmenjava Dances in Winter je potekala takole. Najprej sta glasbenika na lastno pobudo zvadila štiriročno kompozicijo Antonína Dvořáka, Slavonic Dances, številka 1. To smo potem posneli na njuni šoli Lilla Akademien v Stockholmu. V tem času sem naredila koncept delavnice, ki je slonela na raziskovanju odnosov med kamero, prostorom in gibom. Film in ples imata že sicer veliko skupnega, ko se nekdo uči kadrov, svetlobe, globine in ritma, je to znanje, ki se z veliko lahkoto prenese v jezik koreografije kar je tudi eden od razlogov, da je bil medij Sonate jeseni in Plesov pozimi plesni film (mladi pridobivajo nova znanja in izkušnje, ki razvijajo njihov ples). V tem času, ko plesalci težko ustvarjamo v fizični bližini …

Tilda Åsberg


Ko sem dovolj preposlušala glasbo, so nastale plesno-filmske naloge. Del teh nalog je bil zelo odprt različnim kreativnim rešitvam, del pa sva s Tanjo skupaj zajezili. Pred začetkom zimskih počitnic, ki jih imata Uppsala in Ljubljana hkrati, smo imeli na Zoomu skupni sestanek, kjer smo se spoznali in kjer sem predstavila nekatera pravila fotografske kompozicije ter plesno-filmske naloge. Naloge so bile jasno začrtane, hkrati pa so omogočale velik del svobodnega tolmačenja. V tednu počitnic, med 22. in 28. februarjem, so plesalke snemale svoje filme. Organizacija časa je bila njihova stvar. Na platformi Teams smo imeli skupino in tam so se vsak dan pojavili novi kratki filmi. Praktično gledano smo imeli v skupini teden dni plesno-filmskega festivala z dnevnimi novitetami! S Tanjo sva bili zelo ponosni na to, da so plesalke tako resno, pa hkrati svobodno pristopale k delu. Da si nekdo upa vstopiti v nekaj novega (kar je menda definicija razvoja), je zame dokaz, da je okolje dovolj varno in podpora deluje. In teh vstopov je bilo precej. Dejstvo, da so plesalke dnevno delile svoje eksperimente v Teamsih, je pomenilo tudi, da so si tako med seboj pomagale začetno teorijo razumeti v praksi; bile so inspiracija druga drugi. Po tednu plesnih filmov sta svoje počitniške posnetke posnela tudi glasbenika (zimske počitnice v Stockholmu so teden pozneje), za tem pa je projekt prešel v zadnjo fazo, kar je bilo montiranje skupnega YouTube filma. Montažo sem opravila jaz.

Skupni petminutni film je torej nekakšen zaključek in povzetek izmenjave, ki je potekala med počitnicami. Je zaključna produkcija za javnost, je plesni film, je dokument plesnega raziskovanja zunaj plesne dvorane, je dokument časa pandemije, globalnega segrevanja, pa hkrati glasbeni video! Je marsikaj. Dances in Winter si oglejte od sobote, 20. marca dalje, ko štarta točno ob 12. uri. (je za naš portal predstavila zamisel, potek in realizacijo plesnega filma Dances in Winter plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Zala Pezdir, ki že 13 let živi in dela v Uppsali na Švedskem. Plesni film je plod izmenjave slovenskih in švedskih dijakov, ki se učijo balet oziroma sodobni ples. Krasen projekt in čestitke za realizacijo. Zalo predstavim v prihodnjih tednih, da izvemo, zakaj jo je plesna pot odpeljala na Švedsko.)

Zala s sestro Tanjo leta 2012 (foto: Jan Prpič)