"Ob nedavni podelitvi strokovnih nagrad Lidije Wisiak Društva baletnih umetnikov Slovenije ste me vprašali zakaj sem leta 2002 prejem te nagrade odklonil. Povsem preprost razlog sem imel. Leta 1997 sem bil pobudnik in kot predsednik baletnega društva ustanovitelj te nagrade na podlagi Pravilnika o podeljevanju, ki smo ga sprejeli na izvršnem odboru društva. Zato mislim, da bi bilo neetično, ali, če hočete, nehigiensko, kot danes temu rečemo, če bi nagrado dobil. Lahko bi se zdelo, da sem jo prav zato ustanovil. Leta 2002 je bilo komaj prvo leto po ustoličenju mojega naslednika na predsedniškem mestu in preblizu mojemu predlogu o ustanovtivi nagrade. Podoben primer je bil tudi s strokovno nagrado Sama Smerkolja, ki sem jo spodbudil kot predsednik Slovenskega glasbenega komornega gledališča. Leta 2008 jo je komisija ob odločitvah o prvem prejemniku nagrade hotela podeliti meni in sem k sreči to še pravočasno preprečil. Sem pa ponosen na to, da sem pripomogel, da obstajata zdaj poleg nagrad, ki jih podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije že od leta 1978, tudi strokovni nagradi za največje dosežke za baletne umetnike in umetnike solopevskega področja. V času mojega predsedovanja so v štirih letih nagrado za baletne dosežke dobili Lidija Sotlar za življenjsko delo (z zlato broško laboda), Alenka Ribič Laufer, baletna predstava Tango in Dejan Srhoj pa za umetniške dosežke prejšnjega leta, med solisti pevci pa skupaj z zlato liro Andrej Debevec, Robert Vrčon, Rebeka Radovan, lani pa še Mirjam Kalin." (razlaga ustanovitelj plesnih in pevskih nagrad dr. Henrik Neubauer zakaj je neetično podeliti nagrade samemu sebi, kot je to storil Edward Clug kot član žirije za podelitev nagrad Lidije Wisiak pri DBUS)
