Dunajski večer, baletna predstava, ki jo pripravlja ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, je nostalgična, moderna, romantična in zabavna baletna poslastica, polna energije in humorja. Konec avgusta bo na velikem Gallusovem odru pričarala večer v slogu tradicionalnih novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov.
Renato Zanella, novi umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, je pred leti za baletni ansambel Dunajske državne opere ustvaril koreografijo Alles Walzer, ki je požela velik uspeh, zdaj pa je koreografije na najbolj priljubljene melodije avstrijskih skladateljev postavil posebej za plesalce SNG Opera in balet Ljubljana. Ob zanosnem valčku bo plesno razmahnil tudi sonatno obliko, tipično izrazno formo zlatega obdobja dunajskega klasicizma. Dualnost glasbenih tem je prevladujoč kompozicijski princip Beethovnovega opusa, ki Zanelli predstavlja glasbeno izhodišče za koreografski razmah ženskega in moškega plesnega počela.
Prvi del večera bo tako izveden na veličastno glasbo Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73, v katerem bo kot solist nastopil pianist Petar Milić. Izjemen glasbeni opus Ludwiga van Beethovna je že od nekdaj poseben izziv za koreografe. V viharnem petem klavirskem koncertu po besedah Renata Zanelle prevladujeta dve sili: “neizmerna moč, ki deluje kot moška sila, in romantično vzdušje, ki je povezano z žensko energijo, sta stebra, na katerih sloni koreografija”.
V njegovi koreografiji je ženski dodeljena klavirska melodija, medtem ko moškega zastopa glasba orkestra, pri čemer moški občasno deluje kot senca v ozadju, tako kot črno oblečeni odrski delavci v tradicionalnem japonskem gledališču kabuki. Čeprav koreografija postavlja v ospredje princip moško-žensko, pa nikoli neposredno ne namiguje na resnične in pozneje izmišljene dogodke iz življenja Ludwiga van Beethovna.
Princip moško-žensko izpostavlja tudi scenska postavitev. Mogočno sliko Therese Brunswick v ozadju relativizira navpično viseče nihalo, tako da nekonkretno prekrije konkretno in nastane abstrakten prostor z bežnimi aluzijami. Na koncu predstave oder pokriva več nihal, takšen zaključek pa poudarja nagnjenost k abstraktnosti, ki se kaže skozi celotno delo.
V drugem delu baletnega večera z naslovom Vsi na valček bodo tako med najbolj prepoznavnimi glasbenimi deli zazveneli iskriva Pizzicato polka Johanna Straussa mlajšega, vzneseni Adagietto iz Mahlerjeve 5. simfonije in Koračnica Radetzkega Johanna Straussa. “Vsi na valček! … krožno gibanje valčka nas popelje v drugo razsežnost in privede v stanje zamaknjenosti. Naši domišljiji pusti prosto pot in ji da krila,” pravi Renato Zanella. (Vabljeni na baletni diptih Renata Zanelle na glasbo Ludwiga van Beethovena, Johanna Straussa, Johanna Straussa mlajšega, Josefa Straussa in Gustava Mahlerja. Premiera bo v četrtek, 26. avgusta, ob 20.00, ponovitve pa 27. in 28. avgusta prav tako ob 20.00 ter 1. septembra ob 18.00 ter 2. in 3. septembra ob 19.30 na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma.)
