"Ko sva leta 2009 dosegla nekakšno dno, ostala brez navdiha in se spogledovala s koncem kariere, sva pomislila, zakaj ne bi odšla kam drugam in našla bistvo svojega plesa. Po odgovor sva odšla v New York in tam plesala, obiskovala plesne predstave, iskala navdih in videla, da ljudje tam ne plešejo za dosežke. Če pogledate nas, plesalce, smo bolj ali manj skorajda reveži-kot verjetno vsi umetniki-a, v svoje delo dajemo ogromno srca! Ne plešemo zaradi denarja, ampak zaradi ljubezni, in dostikrat tvegamo vse, da bi nekaj dosegli. Zato je tudi naslov predstave Plesalčevo srce-vse ali nič." (razmišljata pred premiero nove predstave Plesalčevo srce-vse ali nič plesalca in avtorja Jurij in Jagoda Batagelj za revijo Obrazi)
