Odlično. Luka in Sebastijan Vodlan edina Slovenca na stopničkah.

"Pred dnevi smo po napornem tekmovanju in še bolj naporni nočni vožnji pripotovali s svetovnega prvenstva v stepu. V Erdgas Areni v nemški Riesi sem se že devetnajstič udeležil tega pomembnega tekmovanja, ki se je odvijalo od 29.11. do 03.12. 2011. Tekmovalo je ogromno število plesalcev in plesalk iz več kot 24 držav, ki so prišli iz Amerike, Azije, Afrike in Evrope. Svetovno prvenstvo v stepu, je vsako leto bolj kvalitetno in tudi množično. V zadnjih letih so se že stalnim državam priključili še Japonska, Rusija, Italija, Francija, Belgija, Avstrija…. Najboljši pa prihajajo že od samega začetka iz Amerike, Kanade, Južne Afrike, Švice, Nemčije, Hrvaške, Češke in seveda Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo tudi 9 naših tekmovalcev in tekmovalk. Po naporni tisoč kilometrov dolgi vožnji smo v torek zvečer prispeli na prizorišče svetovnega prvenstva in odšli kmalu na počitek, saj nas je že v sredo čakal prvi nastop. Prva je na tekmovalni oder stopila mladinka Sara Jurkas Omerzo, ki je izpolnila naša in svoja pričakovanja. Po odlični izvedbi se je uvrstila v polfinale, ki je sledil naslednjega dne.

Da je bila konkurenca izredno močna govori dejstvo, da se je v polfinale uvrstilo kar 14 tekmovalk. Tudi v polfinalu je Sara pogumno in suvereno opravila z nastopom in se veselila odličnega 12. mesta. To je res izreden rezultat, saj bo Sara še dve leti v mladinski konkurenci in verjamem, da bomo trdo delali in se veselili v prihodnosti še boljšega rezultata. Letos nas je s svojim pristopom do treningov presenetil tudi mladinec Amadej Jankovič. To se je takoj odrazilo na njegovem nastopu tako, da je v polfinalu odplesal res odlično. Tudi tukaj je bila izjemna konkurenca in zaradi tega se je Amadej moral zadovoljiti z še vedno odličnim 8. mestom tik pred finalom, saj se je v finale uvrstilo sedem solistov. V petek so s tekmovanjem pričeli člani.

Prva sta zaplesala v paru Sebastijan in Luka Vodlan in se gladko uvrstila v sobotni polfinale. V soboto so najprej začele s predtekmovanjem male skupine in tokrat smo tudi mi imeli tekmovalno skupino. V postavi Sebastijan in Luka Vodlan, Matic Drakulič, Brina Lukež, Teja Volčanjk, Anja Gerjevič in Sabina Štajnar, se je tudi skupina odlično znašla v svetovni konkurenci in na koncu pristala na 14. mestu, torej tudi tik pred polfinalom, saj se jih je v naslednji krog uvrstilo kar trinajst.

Največ smo upravičeno pričakovali od Luke v solu in od Sebastijana in Luke v paru. Da je res vsako leto večja konkurenca se je najbolje videlo v kategoriji solo moški, kjer se je v polfinale Luka sicer gladko uvrstil, saj je ponovno s svojo tehniko in interpretacijo navdušil vse v dvorani. V polfinalu pa so odločale res še samo malenkosti. Od dvanajstih polfinalistov bi lahko bili v finalu prav vsi in tako je Luka kljub odličnem nastopu ostal brez finala in osvojil na koncu še vedno odlično 9. mesto.

Nato je sledilo polfinale med zelo izenačenimi pari, saj se jih je v večerni finale uvrstilo sedem in med njimi sta bila tudi Sebastijan in Luka. V večernem finalu sta Sebastijan in Luka presegla vsa pričakovanja in s svojim enkratnim nastopom navdušila polno dvorano in vse nas, ki smo držali pesti za njiju. V zelo izenačenem finalu, kjer bi praktično lahko vsak zmagal sta dosegla izjemen uspeh z osvojitvijo bronaste medalje, ki je bila tudi edina za Slovenijo na tem svetovnem prvenstvu. Z omenjenim rezultatom sta Sebastijan in Luka vnovič pridobila status kategoriziranega športnika mednarodnega razreda Olimpijskega komiteja Slovenije. Ko smo se peljali proti domu, sem dobil od prijateljice sporočilo "čestitke zlatim steparjem z bronasto kolajno".  Za mene so vsi naši udeleženci na tem svetovnem prvenstvu res bili zlati. Predvsem zato ker so pokazali tisto najboljše kar so v tem trenutku bili sposobni. Ko si tako notranje zadovoljen z nastopom pa prav gotovo tudi dober rezultat ne izostane. Zato iskrene čestitke vsem za več kot uspešne nastope. Naše misli pa so že usmerjene v naslednje projekte in dogodke, ki nas čakajo še do konca leta in v letu 2012, ko bomo med drugim organizirali in izvedli tudi Evropsko prvenstvo v stepu v Športni dvorani tehnične šole Krško. Tako bodo lahko naši tekmovalci tekmovali  na domačem terenu in pred domačo publiko. Zahvaljujem se vsem, ki so nas sprejeli ob vrnitvi, predvsem pa Caffe Marchellinu za pogostitev in ansamblu Andreja Bevca, pevki Lidiji Kožar ter Marijačem iz Brežic za njihov prispevek in zabavo."

"Svetovno prvenstvo se je začelo odlično, kajti Sari se je uspelo uvrstiti v polfinale. To informacijo sem zvedel preko telefona in mi je žal, da takrat nisem bil že v Nemčiji, da bi se veselil tega uspeha skupaj ekipo, ki je že bila tam. Vem, da je bilo veselje nepopisno. V četrtek zjutraj, nekaj pred 10. uro, smo bili kakšnih 50 km pred Rieso. Takrat smo vsi Lukci začeli gledati proti uri z upanjem, da nam uspe priti v dvorano in videti Sarin nastop v polfinalu. Ko smo prestopili prag dvorane, se je zaslišala glasba Sare in vsi smo bili veseli, da smo ujeli njen nastop. Zelo mi je žal enega mesta, ki je zmanjkal Amadeju za uvrstitev v finale, ki mislim, da si ga je res zaslužil. Prišel je petek in prvi nastop za mene in Sebastijana. Lahko priznam, da sem pričakoval lahko uvrstitev v polfinale, saj sva dobro odplesala. Potem pa sobota, dan, ki ga najbrž nikoli ne bom pozabil. Napetost, hitenje, žalost in na koncu veselje. Moram priznati, da me je 14. mesto skupine kar razočaralo, saj sem pričakoval več.

Par sva v polfinalu odplesala odlično, prav tako sem po svojih najboljših močeh odplesal tudi solo, tako da sem bil, za razliko od lani, s svojim plesom v polfinalu zelo zadovoljen. In potem, ko mi je prišel Sebastijan povedat v šali, da mi ne bo nič zameril, če ne pridem v finale, sem vedel, da je konkurenca zelo močna. To mi je potrdil tudi oče, ki se redkokdaj zmoti v svojih ocenah. In potem je prišel večer in finalni nastop v paru. Sproščeno in umirjeno sva s Sebastijanom pričakala nastop in odplesala najboljšo različico te koreografije. To je bilo dovolj dobro za bronasto medaljo, ki sva si jo zares zaslužila. In kaj hočeš lepšega, kot oditi domov z medaljo okrog vratu. Ne glede na to kakšnega leska je, je lepa vzpodbuda za naprej in še lepša čestitka za ves vložen trud." (sporočata Dušan in Luka Vodlan po tekmovanju v Riesi, kjer je potekalo svetovno prvenstvo v stepu in sta Luka in Sebastijan Vodlan priplesala edino kolajno Sloveniji; foto: Bojana Škrjug)

View Gallery 7 Photos