Nova baletna premiera mariborskega baleta je zaživela na Velikem odru SNG Opere in baleta Maribor ob lahkotnih zvokih Ludwiga Minkusa (1826-1917) in v romantičnem baletu Don Kihot, za katerega je izvirni libreto in prvo koreografijo postavil Marius Petipa (1818-1910). Na mariborski oder pa je balet Don Kihot leta 1974 prvič postavil koreograf, baletni pedagog in plesalec Iko Otrin (1931-2011), njegovemu spominu in umetniškemu prispevku k zgodovini in vrednotam mariborskega baleta smo se poklonili pred začetkom predstave.
Romantični balet v treh dejanjih Don Kihot je novodobno obnovo doživel leta 1900 za moskovski Bolšoj teater v postavitvi Aleksandra Gorskega (1870-1921), Petipajevega učenca, po katerem se bolj ali manj zgledujejo tudi današnji baletni koreografi. Novo baletno predstavo Don Kihot je spremljal Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko gostujočega dirigenta Alekseja Baklana, s poreklom iz Kijeva, ki tudi sicer dirigira mednarodne baletne produkcije.
Vsebina baleta sledi romanu Miguela de Cervantesa Saavedre (1547-1616) Bistroumni vitez, Don Kihot iz Manče, in sicer tekstu med osemnajstim in enaindvajsetim poglavjem, kjer se izpostavlja ljubezenski trikotnik med osebami romana: Camachem, Quiterio in Basiliem, ki jih v baletu poznamo kot Gamache, Kitry in Basilio. Pisatelj Cervantes je menil, da je napisal roman o junaku, ki bo kot lik aktualen za vse večne čase. Danes lahko le občudujemo pisateljevo preroško veličino in njegovo poznavanje ljudskih značajev; saj smo ljudje v vsem tem času premogli bore malo značajskih sprememb, kajti tudi danes se posmehujemo vitezom pravice, in kar je še huje, jih v resnici niti ne razpoznamo, in so še vedno le vitezi mlinov na veter, Cervantesove donkihotske podobe.
Živopisni balet Don Kihot je za Balet Maribor postavil poljski koreograf in produkcijski direktor Stuttgartskega baleta Krzysztof Nowogrodzki, ki je predhodno vodil tudi baletne ure mariborskega ansambla. Balet Don Kihot je vsekakor dobrodošla postavitev za Mariborski balet in njihovo klasično usmeritev, poleg tega pa je še angažiral celotni ansambel. Koreograf Nowogrodzki je s svojimi posodobljenimi baletnimi motivi in zahtevnimi akrobatskimi dvigi razigral mariborske baletnike, še zlasti je razvnel moški del ansambla, in udarno spodbudil višine njihovih skokov. Vsako dejanje posebej je prava paša za oči ob vsej množici vaščanov, toreadorjev, ciganov in deklet, ki razigrano zasedejo odrsko površino v lesku kostumskega kolorita, kostumografa Luca Dall´ Alpija. Tudi sodobnejše zasnovana scena, ki jo je postavil scenograf Juan Guillermo Nova, luči pa Pascal Mérata, še pripomorejo k iluziji sončnega vzdušja španskega trga.
Koreografska postavitev prvega dejanja je kljub vsemu odrskemu blišču izzvenela nekam hladno. Preveč enakomerno se je snoval potek dogajanja, in ženski ansambel ni presegel stopnje naučenosti, truda za dobro izvedbo, manjkalo je baletne čutnosti, ki v plesnem zanosu ob glasbeni spremljavi doda baletni izvedbi umetniški presežek, tudi v plesu ženskih solističnih vlog ni bilo čutiti španskega temperamenta.
Ogledala sem si prvo reprizo, in očitno ansambel potrebuje svoj čas ogrevanja ter zorenja. Izpostaviti pa želim elegantnega Espada, baletnika klasičnega stila in visokih skokov Matjaža Marina, ter plesno čutno Asami Nakashimo/Kupid. Nasprotno pa ciganski tabor zaživi v pristnosti izvedbe vseh nastopajočih skupaj s kraljico Tanjo Baronik in ob odlični predstavitvi moči, bojevitosti in strasti baletnega solista Sergiu Moga, v vlogi ciganskega kralja, plesalca, ki posega po višavah odra.
Vloga naslovnega junaka Don Kihota je prav na kožo pisana Marinu Turcu, ki tokrat nastopa kot gost; njegova pojava, drža, korak in nič manj izraz združujejo vse karakteristike, ki nam zrcalijo Cervantesovo donkihotsko podobo. Don Kihotovega oprodo Sančo Pansa je pristno humorno in zelo dobro upodobil Mircea Golescu. V vlogi navihanega berača pa se je simpatično odrezal dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Tomaž Golub.
Koreografu Krzysztofu Nowogrodzkiu so docela uspeli posrečeni orisi pristnih narodnih karakterjev. Tudi množična prepletanja in medsebojni kontakti v zgodbi povezav ter zaporedju pestrega scenskega dogajanja so delovali dramsko logično in prepričljivo. V zadnjem dejanju pa se je sprostila tudi plesna energija, kar je ogrelo gledalce in dvignilo nivo uprizoritve. Središče dramskega dogajanja se vrti okoli ljubezenskega trikotnika, ki se zapleta med zaljubljenim parom, trgovčevo hčerko Kitri in mladim brivcem Bastiliem ter najbogatejšim meščanom Gamachem, izbrancem Kitrinega očeta, gostilničarja Lorenza, ki ga je prostodušno upodobil Petar Marić.
Na premieri bi morala glavno baletno vlogo Kitri zaplesati mariborska baletna prvakinja Alenka Laufer, ker pa je botrovala poškodba, je priložnost dobila Tetiana Svitlična, balerina velikih zaklonov, odličnega odriva in visokih skokov, ki je z lahkoto posegala v akrobatske višine baletnih dvigov. Začetne negotovosti pa so se dokaj hitro razblinile ob kavalirski podpori njenega Bastilia, baletnega prvaka Antona Bogova.
Mladostni polet in baletna perfekcija Antona Bogova je tako kot vedno navduševala, ko je s skoki frčal v višavah in so njegove noge kot strele sekale zračni prostor, v odskokih in doskokih pa neslišno premagoval ali se podajal zemeljski sili teže, kot bi na podplatih posedoval mačje blazinice in imel nevidna krila; in nič manj ni navduševala njegova baletna eleganca in plesna prezenca.
Klasični baletni duet, pas de deux, Kitri in Bastilia je bil izpolnjen z dvigi zahtevnih lebdečih in ravnotežnih prijemov, kjer je Svitlična lahkotno in zanesljivo izvajala zastavljeno baletno figuraliko. Ob koncu pa tudi dobila buren aplavz za vseh svojih 32 fouettejev.
Posebno pozornost pa si zasluži Edward Clug v zaplesani in v minimalizmu gibov izrisani podobi bogataša Gamacha. Clugov individualni naboj, s katerim je izoblikoval groteskno podobo novopečenega bogataša, je bil enkraten, padci na trdna tla pa so spravljali občinstvo v smeh. Pri tem sem se spomnila tudi njegove odlične upodobitve zasvojenega turškega plesalca v Pandurjevi dramatizaciji Hazarskega slovarja (2002) in se spraševala, če ni morda Clug ob prevzemu vodenja Mariborskega baleta in ob svoji koreografski karieri žal zanemaril svoj izredni plesni in igralski potencial; odgovor da lahko le koreograf in plesalec Edward Clug, pove, v kateri od navedenih pozicij se najbolje počuti.
Predvidene in izpisane alternacije glavnih vlog v gledališkem listu pa kažejo, da je ansambel pridobil in ustvaril lepo število baletnih solistov. Kitri bosta plesali poleg že omenjene solistke Alenke Laufer tudi Catarina de Meneses in Tijuana Križman Hudernik; v vlogi Bastilia bosta še zaplesala Dénes Darab in Omaki Yuya; Gamache bo zaupan Matjažu Marinu, ki bo plesal tudi ciganskega kralja; kot Don KIhot bo nastopil še Sytze Jan Luske, Sančo Pansa pa bo tudi Demetrius King.
Balet Don Kihot v koreografski postavitvi Krzysztofa Nowogrodzkiga in v izvedbi SNG Baleta Maribor bo gotovo obsijal te meglene zimske dni in ogrel ljubitelje klasične baletne umetnosti
