Minulo leto je bilo polno sprememb, veliko starih stvari je odšlo in se zamenjalo z novimi. Bilo je veliko časa za razmislek, refleksijo in odločitve, ki so spremenile moj tok življenja. Ena od pomembnih sprememb je tudi ta, da sem se z začetkom lanske sezone iz Madrida vrnila nazaj v domačo Ljubljano, kjer študiram na oddelku za sodobni ples na Akademiji za ples.
Flamenko je pomemben del mene, saj ga plešem že od enajstega leta in sem zadnja tri leta preživela v Španiji, zato seveda še vedno ostaja v prvem planu, a sem si svoje plesno znanje zelo želela dopolniti tudi z znanjem sodobnega plesa. Odločitev se je izkazala za dobro, saj sem s programom zadovoljna in se mi odpirajo nova ustvarjalna obzorja, seveda pa pogrešam madridski utrip, tamkajšnje prijatelje, odlične glasbenike in polno življenje, ki mi ga je ponujalo to mesto. Ljubljana je lepa, domača, a v njej moje življenje poteka veliko hitreje, kot bi si to mogoče želela. Iz akademije tečem na sestanke, vaje, fotografiranja in preostale obveznosti, zvečer učim, potem pa je dneva kar naenkrat konec. Ostaja mi manj časa zase, za svojo družino in prijatelje, čeprav je to kar hecno glede na to, da vsi živimo v istem mestu. Manj časa imam za obisk kulturnih prireditev, česar res nisem navajena, saj mi je Madrid kot vedno budno mesto z ogromno ponudbo kulturnih dogodkov vedno ponujal desetine možnosti, predvsem pa čas, da sem skoraj vsak dan obiskala kakšen koncert, predstavo, performans, razstavo itd. Iz tega tako izhaja moja novoletna resolucija za 2018 – živi bolj počasi in se osredotoči na tisto, kar je najpomembneje.
Svojim plesnim kolegom želim več zagona in borbenosti ter manj ‘lovljenja’ v iste zastarele vzorce. Po teh treh letih, ko nisem bila tukaj, sem opazila, da gredo stvari v kulturi na bolje, da se odpira vedno več zanimivih prostorov, namenjenih umetnosti, in da med Slovence počasi vstopa zavest o pomembnosti kulture in umetnosti za celotno družbo. Mislim, da si je treba drzniti iti vedno dlje v neznano in ustvarjati novo, drzno in drugačno ter izkoristiti vsako priložnost, ki se nam ponudi, da razmišljamo o umetnosti in osmišljamo njen pomen za nas.
Bralcem želim, da v prihajajočem letu prevzamejo navado rednega obiskovanja gledališča, razstav in koncertov in tako svoj prosti čas preživljajo kakovostno. Želim jim, da podpirajo ples in ga dojamejo kot drugim umetniškim vejam enakovredno zvrst, ki jim, kot občinstvu, zagotovi tako sprostitev, zabavo kot intelektualno udejstvovanje. Umetnost ni draga, a je izjemno dragocena. (novoletno voščilo plesalke, koreografinje in pedagoginje Urške Cente)
Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.