Novoletno voščilo. Claudia Sovre. Vztrajajte pri tem, v kar verjamete!

Ko pogledam nazaj, sem z letom 2017 lahko več kot zadovoljna. Naredila sem križ čez neke stvari, ki so me izredno bolele, saj sem ugotovila, da jih sama pač ne morem spremeniti, da je prav, da jih pustim takšne, kot so, ter se osredotočim na druge. Star pregovor pravi: ”Ko zapreš ena vrata, se ti odprejo druga.” Nekatera vrata so mi pred nosom zaprli drugi, ostala sem namenoma zaprla sama, vsekakor pa se mi je odprlo ogromno novih vrat, za katerimi so se pokazale poti, ki so so vodile k boljši prihodnosti.

V bistvu nisem imela nekih posebnih pričakovanj, zgodilo pa se mi je ogromno, zame izredno pomembnih stvari (govorim o svojem profesionalnem svetu), ki so me prepričale, da razmišljam in delam pravilno ter da so moja prizadevanja opažena in cenjenja tudi izven meja naše države. V aprilu 2017 sem bila povabljena v Sarajevo kot članica žirije baletnega tekmovanja Balance. Tudi tam sem vodila baletne ‘masterclasse’, odlično smo se ujeli, tako da sem povabljena k njim že januarja 2018 na enotedenski Sarajevo Winter Dance Workshop. Julija 2017 sem gostovala na dvotedenskem poletnem seminarju International Masterclass Croatia (IMC) v Zagrebu. Tudi to sodelovanje se je izkazalo za uspešno, saj bova skupaj z Aleksandrom Lukjanovim, umetniškim vodjem IMC, prvič vodila zimske baletne ‘masterclase’ v Ljubljani med šolskimi zimskimi počitnicami. Prihodnje poletje pa sem spet povabljena kot pedagoginja na njihovo poletni seminar. Poleg tega še zmeraj sodelujem s Kazina Svet plesa, kjer poučujem klasični balet, za kar sem hvaležna Silvestri Perčič, vodji z velikim srcem in velikimi vizijami. Uspešno sem tudi zaključila prvi letnik Akademije pa ples (smer balet) Maribor, študij drugega letnika je že v polnem zagonu.Zasebno življenje pa naj ostane takšno, kot je, ker se imam trenutno prav lepo z vsemi najbližjimi osebami in dvema kužkoma, mojima ljubčkoma, ki mi delata družbo na kavču ob dolgih študijskih urah ‘visenja’ pred računalnikom. Imamo se radi in naj traja! Zaključek – pričakovanja so bila veliko manjša od tega, kar mi je leto 2017 prineslo, zaradi česa sem srečna in verjamem vase in v svoja prizadevanja, da so pravilna.

Predvsem si želim, da bi se končno država posvetila situaciji baletih ansamblov obeh slovenskih operno-baletnih hiš, v Ljubljani in Mariboru. Res je že čas, da se uredi problem ”starejših” plesalcev, ki so se znašli v situaciji, ki jo je s spremembo zakonodaje povzročila država, da se ne morejo zasluženo upokojiti, kot je bilo to včasih, druge rešitve pa država ni predvidela. Tako malo nas je, profesionalnih baletnih plesalcev v Sloveniji, zato sem prepričana, da bi se ta težava lahko hitro rešila v zadovoljstvo vseh – plesalcev in institucij. Samo malo dobre volje je treba in nekaj finančnih sredstev s strani države. Tako bi se končno sprostile pogodbe, da se lahko zaposlijo mladi talentirani plesalci, ki so trenutno po končanih konservatorijih v nezavidljivi situaciji.
SNG Opera in balet Ljubljana je in bo za vedno ‘moj’ teater, ni mi vseeno zanj in vedno sem bom borila za baletno umetnost v njem, ki si je ljubljansko občinstvo želi, na kar kažejo prodane vstopnice za klasične baletne predstave. Imam občutek, da je želja po klasičnem baletu v zadnjih letih med občinstvom celo narasla – morda kot odgovor moderni, visoko tehnološki dobi, v kateri živimo. In prav je tako. Kot klasična glasba in slikarstvo, naj bo tudi profesionalni klasični balet večen, in moramo skrbeti zanj in ga ohranjati na najvišji ravni. Zase pa si včasih želim, da bi dan imel vsaj 36 ur in ne 24 (smeh). …

Slovenci smo plesni narod. Odkar sodelujem s Plesno šolo Kazina, se tega zavedam še bolj. Poleg Kazine obstaja v Sloveniji še veliko drugih plesnih šol, kjer se otroci in odrasli izpopolnjujejo v različnih plesnih tehnikah. Vsakodnevno beremo na vašem portalu, kako posamezniki in skupine posegajo po medaljah v evropskem in svetovnem merilu. Želim si, da bi vsi plesalci na nek način delovali skupaj. Kljub logični tekmovalnosti, ki je do neke mere tudi dobrodošla, saj pomaga pri vztrajnosti za doseganje osebnih ciljev, moramo držati skupaj, da bomo lahko obdržali visoko raven, ki jo nekje že imamo, oziroma jo izboljšali tam, kjer je treba. Malo nas je, Slovencev, in le s skupnimi močmi lahko uspemo. Pomembna sta samo kakovost in umetnost. Vse drugo je stranskega pomena. Vsem plesnim ustvarjalcem želim, da nadaljujejo z delom, ki so si ga izbrali, saj je ples prav gotovo eden najlepših poklicev, ki obstaja, če ga delaš tako, kot ga moraš – s popolno predanostjo, srcem in z iskrenostjo. Tako bodo vaši (naši) uspehi še večji, predvsem pa bo v naših srčkih še bolj toplo.

Prav enako željo podarjam tudi bralcem. Vztrajajte pri tem, v kar verjamete, ne obupajte ob preprekah, ki se pojavljajo na poti vsakogar, in odpirala se bodo vedno nova vrata, ki vodijo v lepšo prihodnost. V to verjamem, upam, da verjamete tudi vi. Vsem pa seveda želim veliko srečnih trenutkov v letu 2018, veliko plesnih pa tudi neplesnih užitkov in veliko novih poti v nova življenjska poglavja. Plešimo skupaj naprej, pa naj bo to aktivno ali pa samo v mislih, saj ples plemeniti naša življenja, ples osrečuje, ples nas za trenutek prestavi v pravljico, ki si jo lahko vsak ustvari po svojih željah… in to je neprecenljivo. In kot pravi Barbra Drnač: ”Let’s dance!” (Plešimo, op. p). (prednovoletno razmišljanje in novoletno voščilo asistentke koreografa v SNG Opera in balet Ljubljana ter pedagoginje Claudie Sovre)

View Gallery 5 Photos