Neusmiljeni bojevnik Dušan Vodlan. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade

"Pregovor, ki definitivno velja. In bolj kot jamo koplješ, globlje vanjo padeš. In to se dogaja že nekaj let v PZS. Ljudje, ki so se pred mnogo leti zaradi ljubezni do plesa začeli družiti tudi izven plesnih dvoran, so prišli na idejo, da ustanovijo zvezo. Lepo in prav, a danes seveda ni vse tako, kot so si oni zamislili takrat. Zveza se ni razvijala vzporedno s spremembami, ki so se dogajale v družbi. Zato sedaj jočejo za tistimi časi in se vračajo v preteklost ter obujajo spomine in ne pustijo zraven nikogar, ki ni po njihovi meri. To se je ponovno videlo na ponovljeni izredni skupščini v četrtek ,14.11. 2013. Scenarij, ki v ničemer ni odstopal od predhodnih. V moji dolgoletni dejavnosti znotraj PZS nisem manjkal niti na eni skupščini zveze kot tudi ne na nobeni skupščini IO SLP in IO MTP, zato v nadaljevanju razpravljam na osnovi do sedaj videnega in slišanega ter na osnovi razmišljanj iz izkustev. Tudi tokrat se je razpravljalo na pamet, ne da bi prisotni na skupščini sploh vedeli, v čem je problem. PZS je izdelavo novega čistopisa statuta, kot temeljnega akta zveze, zaupala tričlanski komisiji za spremembe statuta, v sestavi katere ni sodeloval pravnik. Nasprotno pa je bil predlog sprememb členov statuta, ki ga je posredoval iniciativni odbor, pripravljen strokovno, v skladu z Zakonom o društvih in v sodelovanju z odvetniško družbo. Že nekaj let nam napovedujete vojno z drugo odvetniško družbo. Kje je ta odvetniška družba, kje je njeno mnenje? Dobro se zavedate, da vam noben pravnik ne bi spisal takšnega statuta, kot si ga vi želite, in sicer takšnega, ki bi še naprej omogočal zlorabe, in samo v tem je poanta in v ničemer drugem. In pa v statusu obeh združenj! Da smo bili  na skupščini ponovno kot tolikokrat do sedaj popljuvani in predstavljeni kot rušitelji PZS, je dokaz več, da se ljudje niso seznanili z našim čistopisom novega statuta. To pa potrjuje tudi izjava predsedujočega, da ga sploh ni vzel v roke. Nadalje je g. Miran Pritekelj izjavil, da res ne ve, v čem se razlikujeta oba. Hvala lepa za odkriti izjavi. Po tem sodeč ste vsi vi prišli na skupščino zaradi samo enega razloga, da s silo moči izglasujete Kljunov predlog. Ker imate moč v glasovih in ne v argumentih, saj ste zopet spregledali dokazane neobstoječe sekcije, ki nimajo članstva. Pa s tem se človek pač lahko sprijazni, toda da se nekateri med vami še vedno tako grdo spozabljajo in zopet komunicirajo, kot da so na ulici, brez osnov kulturnega dialoga, pa se res že predolgo vleče. Takšen pristop imajo posamezniki, že od kar hodim na skupščine. Razlika je le v tem, da se menjajo. Enkrat ta, drugič drug. Ko je naš predstavnik predstavljal vse postopke, ki morajo biti zagotovljeni s strani skupščine in na osnovi katerih se UE Ljubljana odloča, ali so bili pravilno izvedeni, so si nekateri dovolili prekinjati njegovo predstavitev in mu na zelo nekulturen način skakati v besedo. Kljub moji mirni opombi, da naj se vendar zadržijo, mi je mladenič iz ozadja  zabrusil: "Dušan, ti pa pazi, kaj govoriš." Z menoj je bil tokrat tudi mlajši sin Luka. Ni mi bilo prijetno. Kaj naj porečem na takšno obnašanje? A so takšni trenerji res pravi vzorniki tem mladim vrhunskim športnikom, ki jih je na tokratni izredni skupščini bilo kar nekaj. Naj še omenim, da si me je predsedujoči dovolil celo izbrisati. Po njegovem mnenju in po mnenju njegovih sledilcev sem jaz neznana oseba. Torej vse moje dosežke na plesnem področju so izbrisali iz spomina, izbrisali so PK Lukec in njegovih dvesto članov, izbrisali so moja dva sinova, ki živita že od malih nog za ples. To je vaš kulturni dialog, moč argumentov, ko za vašo lastno korist poskušate tiste, ki vam ne kimajo, izničiti. Pa zapomnite si že enkrat, da sem jaz vpet v ples tudi tako kot vi že 40 let in od tega 25 let v športnem plesu in da je moja prva step skupina leta 1990 osvojila 4. mesto na DP v konkurenci vseh zvrsti plesov, ker – da vas spomnim – takrat je bilo tekmovanje v discu, jazzu, showu, break dancu, stepu … skupaj. Ja, kje so tisti časi? Eni so očitno še tam in še globlje nazaj. Zbudite se vendar, zdaj se piše leto 2013 in vse kliče po spremembah na vseh področjih. Ni mi žal za vas, žalosti pa me, da s svojim načinom zastrupljate mlade plesalce, trenerje, starše in jih zavajate s tem, da kažete venomer name in ste že nekatere prepričali, da sem jaz tista črna ovca v tej zgodbi. Saj veste tisto, stokrat izgovorjena laž, postane resnica. Dober vzor imate v takšnih, kot ste vi, v slovenskih politikih in nesposobnih menedžerjih, v ljudeh, ki jim je samo za lasten interes. Ti so se prisesali v vse družbene pore. Na to niso imune ne politične stranke ne državna podjetja in druge družbene skupine, in tudi športne zveze ne. Govorim o nesposobnih ljudeh, ki so že ogromno let na vodilnih mestih in se tega držijo kot klopi, ne gleda na to, ali kaj dobrega storijo ali pa ne, pomembne so druge vrednote oziroma nevrednote. V PZS vse analize govorijo, da napredka ni in ni, kvečjemu vse pada in vlak drvi v nepravo smer že nekaj let. To vas, ki se znate samo dreti na drugače misleče, enostavno ne zanima, ker se o tem nikoli ne pogovarjate. To je prava srž problema in ne nekaj ljudi, ki želi to obrniti. Vaše že osladne samohvale in delo, zato da se  vsaj nekaj dela, niso dovolj za premik v razmišljanju ljudi. Vse pa se začne s temeljnim aktom, ki ste si ga do sedaj, ne vem, s katero pomočjo, prirejali, prirejali skupščine in prirejali zapisnike. To ne gre več tako. Ljudje se zmeraj bolj ozaveščajo, in eno od mojih poslanstev je prav to – ozavestiti ljudi, da jih takšni ljudje, o katerih govorim, ne bodo več imeli za norca. Da se vrnem na skupščino. Takšno vodenje skupščine je nedopustno, na koncu so vsi drugi vodili skupščino, predsedujoči se je enostavno izgubil. Hotel je sicer vse narediti, kot je treba, a mu tega posamezniki niso dovolili. Zaključil bom s pozivom vsem dobronamernim, saj verjamem, da je takih veliko, da si preberete članek Lobiji v športu, da boste še bolje razumeli, za kaj si prizadevam in proti komu že toliko let. Na začetku, ko zveš, da ti nekdo kar nekaj časa koplje luknjo, si malo prizadet. Saj sicer niti ne preveč, a je treba tega …, potem pa … dobiš tisti odgovor zakaj. Kaj pripelje človeka do tega, da gre "srat" po drugih in da gre širit neresnice o njem. Čisto preprosto dejstvo. Njihovo "sranje". In realno gledano … oni sicer "serjejo" po tebi – govorijo pa o sebi. Ko začneš o nekom govoriti, da ne zna nekaj narediti, in le to govoriš nekomu, ki ti lahko pomaga to, kar naj ne bi ti znal narediti, je dejstvo, da ti tega ne znaš narediti. Ker če bi ti znal to narediti, sploh ne bi prišel do te osebe in ti sploh ne bi bilo potrebno govoriti o tem, ki "kao" ne zna. Ko začneš govoriti, da je ta zafrknil neko stvar, je dejstvo, da je to stvar zafrknila ravno oseba, ki govori čez tebe. Ker spet nima znanja, da bi sama to popravila. Ja, … človeška kratkost je res kratka …, sploh pa od tistih, ki se celo življenje "šlepajo" in živijo na račun vez in dobre volje ostalih. Samo vsega je enkrat konec. Ponavadi se vedno začne s tem, da zmanjka dobre volje, na koncu pa vezi in moči zaradi njih. In potem si na koncu čisto sam v svojem majhnem svetu ogromnega neznanja. Se mi kar smilijo (pravzaprav ne, ker sem neusmiljeni bojevnik) ljudje, ki morajo zato, da bi povzdignili sebe, tlačiti druge … samo eni se pač dokažejo s svojim delom in odnosom do ljudi, drugi pa … samo vedno in povsod s svojim "sranjem". Težko je na koncu ves ta drek pojest za seboj, a ne …. in čisto nič ti ne pomaga, če si jezen in pihaš kot konj …, ker vse se vrača, vse se plača!  V teh letih me je marsikdo prizadel in se spustil na osebno raven, saj vsi dobro vemo, kateri so to. Sem že  razmišljal, da bi jih prijavil na disciplinsko komisijo PZS ali celo tožil za žalitve mene in mojih otrok, kot so oni mene za nekaj napisanih stavkov. Bila bi velika škoda zapravljati energijo za take ljudi, ampak če bo treba, bom še to zdržal. Če imate vi toliko časa, da praktično brez osnov preganjate mene in naš klub ter Sebastijana, potem bomo tudi mi na osnovi dokazov in prič preganjali PZS in posameznike, ki nas že toliko let žalijo in nas želijo oslabiti. G. Miha Lampič me je, sploh ne vem zakaj, prijavil že maja, in v teh dneh sem dobil od disciplinske komisije PZS oprostilno odločbo tako zame kot tudi za Sebastijana kot zastopnika in naš klub. Zaenkrat za to ne bom izgubljal energije. A nikoli ne reci nikoli. Moj odvetnik se je že podrobno spoznal z vašim delovanjem, tako da to ni noben problem. Vse je odvisno od vaših nadaljnjih potez.
Sicer pa je moje razmišljanje, da je podoba materialnega sveta v tem, kaj mislimo. Kolikor navzven delujemo negativno in širimo negativne misli, toliko negativnega dobimo nazaj. Zato verjamem, da bodo ti gospodje in gospe, ki me že nekaj časa javno blatijo, nekoč vse dobili nazaj. Ve se, da negativne misli ne prinašajo ničesar dobrega in prinašajo bolezenska stanja, zato verjamem, da če dobro delaš, boš dobro dobil, in če slabo delaš, boš vedno dobil nazaj slabo, če ne prej – ob zadnji uri, takrat je za vse plačilni dan. V potovanju skozi življenje imam kar nekaj misli, ki me vodijo, da lažje dosegam zastavljene cilje. Že od nekdaj moje življenjsko potovanje poteka samo po poteh, ki imajo srce, samo po poti srca. Samo po takšni poti potujem, in vreden je le tisti izziv, ki mi kliče, naj jo prepotujem vso. In po njej potem potujem in gledam, gledam neutrudno. Ko sem bil mlad, sem spregledal marsikatero stvar. Toliko stvari sem moral opraviti, toliko ljudi sem imel okoli sebe. Nisem bil pozoren. Sploh se nikoli nisem naučil biti pozoren. Biti pozoren ni isto kot biti oprezen. Za mene pomeni biti pozoren to, da se zavedaš strukture vsakdanjega sveta, ki se zdi nebistvena med dejanskim delovanjem. Zato se ne skrivam za banalnostmi, zato sem se dvignil in prevzel odgovornost, za to, kar vem. Pomembni sta namerna pozornost in povezanost, ki zagotavljata samonadzor in urejenost, vse skupaj pa sproščenost, da lahko proces steče. Če bi vsi upoštevali to, sploh ne bi bilo potrebnih toliko dram, ki jih vsakodnevno sprožate vi, ki ste najbolj odgovorni za dogajanja znotraj PZS. Upam, da se zavedate, da med nami ni nobenega, ki bi se zavzemal za to, za kar se vi zavzemate že ves čas – za prevlado, za privilegije, za denar, za posel. Tudi to sem slišal po skupščini. Posel in razne firme in komercialni projekti nimajo kaj iskati v PZS, zato nam uničujejo tisto, za kar v bistvu je ustanovljena PZS, zaradi klubov, zaradi članov v klubih, zaradi tekmovalcev in tekmovanj. Svoje firme in posle združujte kjerkoli želite, samo ne v PZS. To je stvar debate za kakšno drugo priložnost, in hvala g. Alešu in g. Danielu za to, da smo si lahko izmenjali nekaj pogledov in mnenj na dolgoletno zatečeno stanje. In če vam še vedno ni jasno, vam predstavljam, da je vesolje sestavljeno iz dinamične energije, energije, ki nas vzdržuje in se odziva na naša pričakovanja. Zaradi primanjkljaja energije se človeška bitja že od nekdaj trudijo, da bi povečala svojo osebno energijo na edini način, ki ga poznajo; skušajo jo psihološko ukrasti drugim; in to je tisto podzavestno tekmovanje, ki je vzrok vsem človeškim navzkrižjem na svetu. Ljudje že od davnih časov tekmujemo za edini del energije, do katere imamo dostop, tisti del, ki se pretaka med nami. Konflikt med ljudmi se že od nekdaj vrti prav okoli tega, in sicer na vseh ravneh: od malenkostnih sporov v družini in delovnem okolju do vojn med narodi. Je posledica občutka negotovosti in šibkosti, ki nas spodbuja, da krademo energijo drugim, saj se le tako dobro počutimo. Edini razlog, ki onemogoča takojšnjo odpravo konflikta, je ta, da se ena stran oprijema nerazumnega položaja v energijske namene. Toda ko bomo ljudje to svojo bitko razumeli, bomo ta konflikt že začeli razpletati. Začeli se bomo osvobajati tekmovalnosti za golo človeško energijo …, saj bomo naposled zmožni prejemati energijo iz drugega vira. Vedno sem bil z vsakim pripravljen na razgovor v pravem času in na pravem mestu. Vse pobude za sestanke z odgovornimi sem jaz predlagal in jaz šel v Velenje, Ljubljano, nobeden ni prišel k meni v Krško. A je tako g. Drago Šulek, (trikrat)  g.  Herman Tomažič, ga. Fijona, g. Miha Lampič. Tudi ga. Meta Zagorc, ko sem ji leta 1997 kot takratni predsednici PZS poslal na osmih straneh svoja videnja trenutnega stanja in nadaljnjega razvoja PZS. Nič se ni zgodilo, in tako vlak sopiha z isto vnemo in stihijo še danes. Ni me niti poklicala in do danes nisva spregovorila o tem niti besede, so bile pa druge besede. Zato kličite na 040663059 vsi tisti, ki želite dobro slovenskemu športnemu plesu. Skupaj lahko naredimo več. Veliki ljudje so navadni ljudje, ki so veliko trpeli in se niso vdali". (je za naš portal razmišljal Dušan Vodlan po izredni skupščini Plesne zveze Slovenije)