“Visoko priznanje, ki sem ga prejela, me je seveda močno razveselilo, hkrati pa sem pomislila: no, saj sem le vsa ta leta po najboljših močeh delala v svoji službi. Vendar gre tudi in predvsem za celotno plesno področje, ki se je s skupnim delom nas "plesnikov" od leta 1977, ko sem nastopila službo na ZKOS (kasneje JSKD), do danes močno razvilo. Takšno priznanje, javna podelitev in določen odmev v medijih je priložnost, da se opozori na naše skupno opravljeno delo, kajti prav je, da vredne vsebine v poplavi različnih informacij ne ostanejo v senci. Ne bi pa bila jaz, če se ne bi še malce pohecala: ej, ko ti začnejo dajati priznanja za življenjsko delo, se nekoliko zdrzneš: a sem res že… hm?! … tako daleč? No, pa "nič bati": energije še ni zmanjkalo, pa – da vidimo, kaj bo čez 20 let! Priznanje je torej namenjeno tudi presežku, ki pa ga brez mojih številnih plesnih sobork in soborcev zagotovo ne bi bilo. Zato njim in še posebej stotinam mladih ter manj mladih, ki plešejo in bodo plesali – raznim krizam in recesijam navkljub- še enkrat HVALA!”
(je navdušena Neja Kos, dolgoletna plesalka in mati vseh mater na Javnem skladu za ljubiteljske dejavnosti, ob pravkar prejeti Zlati plaketi JSKD)
