22. avgusta pričenjamo že 27. mednarodni festival Mladi levi! Tokrat festival pričenjamo v gozdu z velikim mednarodnim projektom Skupne krajine, nato pa se selimo v domicil festivala, na Tabor in v Staro mestno elektrarno, kjer festival zaključujemo 31. avgusta s praznovanjem 20. obletnice delovanja Stare mestne elektrarne kot pomembnega centra sodobne uprizoritvene umetnosti!
Program smo predstavile: Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker, Mojca Jug in Klara Drnovšek Solina, dve izmed treh selektoric festivalskega programa, Maja Vižin, izvršna producentka festivala, Tamara Bračič Vidmar, vodja stikov z javnostmi ter Caroline Barneaud, kuratorica švicarskega gledališča Vidy iz Lozane in sooblikovalka projekta Skupne krajine.
‘Pred dvajsetimi leti smo festival pričakovale z evforijo – Mladi levi 2004 so se začeli z odprtjem Stare elektrarne. Scena je dosanjala del sanj, realizirala del ambicij in uresničila del dolgoletnih prizadevanj. Z otvoritvijo smo se poklonile ustvarjalkam in ustvarjalcem tako imenovane tretje generacije in napovedale sodoben produkcijski center. Napovedale smo tudi transformacijo festivala v celosezonski mednarodni program; ukinitev festivala Mladi levi. Mladi levi 2005 so potekali razdrobljeno čez celotno sezono, Elektrarna pa je iskala svoj ritem delovanja. Že ob odprtju Elektrarne je bilo jasno, da ne bo dovolj; da je korak v pravo smer, a da bo potrebno več. Danes je prostorska problematika (kakor so jo imenovali že takrat) še vedno ena najbolj žgočih tem Ljubljane, Slovenije, uprizoritvenega sektorja, umetnosti … Festivalska transformacija v sezono je naletela na odpor na več ravneh: delno na ravni okoliščin – na primer finančno in promocijsko je težje vzdrževati mednarodno sezono kot pa festival; nasprotovanje pa so izrazili tudi najbolj ključni deležniki – umetniki ter občinstvo. Mladi levi so se tako na veselje ekipe, občinstva, ustvarjalcev, tehnične ekipe … leta 2006 vrnili v festivalski format. Nismo izgubile poguma poskusiti drugače – letos ponovno poskušamo drugače. Morda tudi za festival velja, da se mora spreminjati, da ne propade. Zmes tradicije in še ene konstante – sprememb. Ursula le Guin je zapisala, da kar se predolgo ne spremeni, se samouniči, propade. V isti knjigi piše tudi o gozdu: Gozd je večen, ker umira in umira in zato – živi. 27. festival Mladi levi se bo začel v gozdu, v Koseškem borštu in se potem vrnil nazaj, na Tabor, v elektrarno.’ Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker.
Skupne krajine so vabilo gledališča na razpotja med gozdom, travniki in njivami. So nežen in spoštljiv vstop v naravo, pa tudi premislek o vlogi ljudi, ki si krajine prilaščamo in jih krojimo po svoje, obenem pa smo od njih popolnoma odvisni.
Celodnevna izkušnja nas za izhodišče opremi s pelerinami, stolčki, repelenti in slušalkami ter pošlje po stezi od ene do druge predstave, kjer se srečamo s sedmimi raznolikimi performativnimi doživetji, vmes pa vplete sproščen klepet, druženje in piknik. Veliki mednarodni projekt, ki povezuje evropska mesta od Avignona in Lozane do Berlina, Milana, Girone, Lizbone, St. Pöltna in Ljubljane, je nastajal v koprodukciji zavoda Bunker. Zamislila sta si ga Stefan Kaegi (na Mladih levih je gostoval kot član kolektiva Rimini Protokoll s predstavami Cargo Sofia-Ljubljana, Mnemopark in Radio Muezzin ter projektom Parallel Cities) in Caroline Barneaud, umetniška vodja švicarskega gledališča Vidy. K sodelovanju sta povabila še druge umetnice in umetnike z raznovrstnimi praksami. V vsakem mestu se zgodijo drugačne Skupne krajine, saj so predstave prilagojene na lokalno okolje in soustvarjene ter izvedene z lokalnimi sodelavkami in sodelavci: italijanska umetnika Chiara Bersani in Marco D’Agostin (IT) v sodelovanju s slovensko performerko Uršo Urbančič; španski dvojec El Conde de Torrefiel; portugalska umetnika Sofia Dias & Vítor Roriz v sodelovanju s slovenskim režiserjem Klemnom Markovčičem in igralcema Ano Urbanc ter Brankom Jordanom; turško-belgijska umetnica Begüm Erciyas in nemški umetnik Daniel Kötter v sodelovanju s slovenskim snemalcem Mitjo Legatom; švicarsko-nemški režiser Stefan Kaegi v sodelovanju s slovensko režiserko Tjašo Črnigoj in gosti; ameriško-nemški skladatelj Ari Benjamin Meyers v sodelovanju s slovenskimi glasbeniki ter francoska umetnica Émilie Rousset v sodelovanju s slovenskima performerkama Natašo Živković in Barbaro Kukovec ter mladim ljubljanskim kmetom Žigo Štrukljem.
Skupne krajine bodo potekale prve štiri dni festivala, od 22. do 25. avgusta, vsak ob 12.30 v Koseškem borštu. Nujne so rezervacije vstopnic, saj boste po mailu prejeli dodatne informacije in tudi posebno kodo, s katero se boste na dan predstave lahko do prizorišča brezplačno odpeljali z ljubljanskim mestnim avtobusom LPP. Zbirno mesto bo na Žabji ulici 21.
Festivalski premik v mesto – drugi del
V drugem delu festivala, ki bo potekal na ljubljanskem Taboru in v Stari elektrarni, se bo zvrstila vrsta raznolikih umetniških dogodkov, od intervencij v javnem prostoru in predstave v okviru Krpanja nevidnega – mednarodne koprodukcije (Bunker, Maska in Orla), več mesecev trajajočega skupnostnega projekta, ki sta ga zasnovali slovenska dramaturginja in teoretičarka Bojana Kunst ter hrvaško-francoska umetnica Ivana Műller s sodelavkami in sodelavci, do plesne predstave Tretji dialog: V pokrajini italijanskega koreografa Alessandra Sciarronija in kolektiva Colletivo Cinetico in sola Oprostite, cvetovi norveško-bolgarskega umetnika Fredrika Petrova.
S predstavo Mrmranje se nam predstavljaj norveški kolektiv Susie Wang, z interaktivno instalacijo Draga Laila pa palestinsko-britanski umetnik Basel Zaraa. Turški umetnik Nadir Sönmez v performativnem predavanju Diyarbakir. Turizem. Romanticizem. Aktivizem. razkriva kurdski LGBTIQ+ aktivizem, italijanski kolektiv Mali Weil v mističnem a hkrati racionalnem filmu Gozdovi: priklic raziskuje koncept gozda, južnokorejski umetnik Jaha Koo pa v predstavi Haribo kimči, ki je prav tako nastala v Bunkerjevi koprodukciji, na stojnici s korejsko hitro hrano preučuje kulturne identitete in družbena razmerja. Z identitetami in skupnimi zgodbami, na katerih slonijo zamišljene skupnosti nacionalnih držav pa nas skozi vedro, a hkrati presunljivo predstavo Fun Fact (Zanimivo dejstvo) popeljejo slovensko-estonski umetniki Primož Bezjak, Eero Epner, Branko Jordan, Mart Kangro, Katarina Stegnar in Juhan Ulfsak.
Na festivalu Mladi levi pripravljamo tudi Debatne kafane, tradicionalne festivalske pogovore pod taborskimi kostanji. Tokrat smo se pri zasnovi Debatnih kafan o »naših« skupnih prostorih povezali s Poletno šolo MG+MSUM. V prvem pogovoru bodo razmislek o skupnih prostorih kot o prostorih potenciala za reparativne prakse razprle jordanska umetnica Ala Younis, slovenska teoretičarka Bojana Kunst in hrvaško-francoska umetnica Ivana Müller, moderirala ga bo Klara Drnovšek Solina. V drugem pogovoru pa se bosta o skupnostnem upravljanju in samoorganizaciji prostorov pogovarjali srbska arhitektka Dubravka Sekulić ter slovenska krajinska arhitektka Maja Simoneti, pogovor bo moderirala Bojana Piškur.
‘Mladi levi letos med polji in gozdovi ter ustaljenimi neodvisnim prizorišči v mestu naslavljajo vse od pravic LGBTIQ+ skupnosti ter razseljenosti družin zaradi razdiralnih imperialističnih politik do globalizacije korejske hrane in kmetijskih politik. Navidezna kakofonija tem, posredovanih v raznolikih formatih, ki obenem zabava, gladi in zbada in ki jim je skupna kritična ost zavita v toplino skupnosti.’ Klara Drnovšek Solina, soselektorica festivala Mladi levi
Na festivalu tretjič gostimo tudi delavnico Skok v ulično kritiko, namenjeno mladim kritikom sodobnih uprizoritvenih praks (v sodelovanju z Radiem Študent in Družino umetnosti Narobov), gostimo tudi Šolo v kulturi za učitelje, prvič pa vzpostavljamo sodelovanje z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo z izobraževalno ustvarjalnim projektom Smer B.
Festival bomo zaključili 31. avgusta z obeležitvijo 20. obletnice delovanja pomembnega prostora sodobne uprizoritvene umetnosti – Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, ki smo jo odprli prav s festivalom Mladi levi avgusta 2004. Preteklih dvajset let je Elektrarna postala pomembno lokalno in mednarodno prizorišče, ki gosti vse od prvih umetniških poskusov do predstav uveljavljenih umetnic in umetnikov; gosti tudi festivale ter občasno glasbeni, filmski in diskurzivni program. Ob dvajsetletnici smo se v Bunkerju odločili, da začnemo podeljevati sezonske nagrade. Zlate strele bo podelila petčlanska komisija (Gregor Butala, Tjaša Črnigoj, Mojca Jug, Suzana Koncut, Špela Kopitar), ki je v sezoni 2023/2024 izbirala presežne ustvarjalke in ustvarjalce, predstave, kulturne delavke in delavce, projekte in programe. Špela Frlic, Lea Kukovičič, Toni Soprano Meneglejte so iz nabora spominov in misli ustvarjalcev, producentov, gledalcev in gledalk, skupnosti Tabor in skupnosti Stare elektrarne v sodelovanju z glasbenikom Tomažem Gromom ustvarile Zlate čase – zvočno časovno potovanju v živo.
Temu pa bo sledila zaključna mladolevovska zabava z odmevom preteklosti – kot na otvoritveno noč Stare elektrarne pred 20 leti bodo glasbo vrteli nekdanji člani ekipe CodeEp.
Vabljeni na ples! ‘Festival Mladi levi vztraja pri simbolični ceni festivalskih vstopnic – te stanejo 1 evro, a ob tem obiskovalke in obiskovalce vabimo k solidarnosti. Vstopnice niso zares brezplačne, saj finančni prispevek občinstva pripomore k uresničevanju festivalskega programa. Zato vse, ki si to lahko privoščijo, vabimo, da darujejo prostovoljni prispevek in tako pokrijejo tudi prispevek za vse tiste, ki si vstopnice sicer ne bi mogli privoščiti. Čutimo, da na tak način malo pripomoremo k pravičnejši družbi.’ Tamara Bračič Vidmar, producentka in vodja komunikacije. (poročilo s tiskovne konference ekipe festivala Mladi levi, ki štarta 22. avgusta in se zaključi 31. avgusta v svoji 27. ediciji. Natančen program festivala najdete tukaj https://www.bunker.si/festival-mladi-levi/?utm_medium=email&utm_source=newsletter_591&utm_campaign=julij-2021novinarji-2&utm_id=591
